Pršice v Istri: “To je nevzdržno,” pravijo turisti
Hrvaška Istra, ki je običajno priljubljena destinacija za Slovence in druge turiste, se sooča z nadležnim problemom, ki je letos še posebej izrazit — pršice. Te drobne živalce, čeprav skoraj nevidne, so mnogim zagrenile počitnice. V zadnjih tednih se je število ljudi, ki so zaradi težav s pršicami poiskali zdravniško pomoč, znatno povečalo, še posebej na jugu Istre v krajih, kot so Fažana, Medulin, Šišan in Premantura.
Kaj so pršice in zakaj so letos takšna nadloga?
Pršice so izjemno drobni pajkovci, katerih larve komaj dosegajo 0,2 mm. Čeprav jih komaj opazimo, lahko povzročijo neprijetne kožne reakcije, kot so srbečica, izpuščaji in celo vnetje kože. Pršice ne sesajo krvi, ampak izločajo snovi, ki razgrajujejo tkivo in se nato hranijo s tekočino iz kože, kar povzroči vnetne reakcije pri ljudeh. Pogosti simptomi so srbeči izpuščaji, rdečina in, v hujših primerih, celo okužbe kože.
Zakaj so pršice letos še posebej problematične?
Letošnje dolgo vroče in suho poletje je ustvarilo idealne pogoje za razmnoževanje pršic, kar je povzročilo pravi “izbruh” te nadloge v Istri. Pršice se najpogosteje pojavljajo v suhi travi, na plažah, v grmovju in med vejevjem, kjer turistom postanejo izredno neprijetne spremljevalke. Ker se lahko pršice pojavijo tudi na plažah, dopustniki, ki uživajo ob morju, niso imuni na to nadlogo.
Kako se zaščititi pred pršicami?
Da bi se izognili težavam s pršicami, strokovnjaki priporočajo več previdnostnih ukrepov. Po prihodu iz narave ali s plaže se je treba oprhati, a ne z vročo vodo, saj lahko ta še poslabša kožne reakcije. Oblačila je treba oprati na višjih temperaturah, najmanj pri 60 °C, da uničimo vse morebitne pršice. Uporaba nevtralnih mil in krem za nego kože po tuširanju je ključnega pomena, saj je treba kožo pomiriti in preprečiti dodatne iritacije.
Kaj storiti, če pride do reakcije?
Če ste na dopustu v Istri in opazite izpuščaje ali srbečico, dermatologi svetujejo uporabo protivnetnih krem na osnovi kortikosteroidov ter antihistaminikov, ki blažijo srbenje. Če se stanje poslabša, je priporočljivo poiskati zdravniško pomoč. Na srečo pršice ne prenašajo nobenih nalezljivih bolezni, a lahko pri občutljivejših ljudeh, še posebej otrocih, povzročijo resnejše alergijske reakcije.
Pršice – resna nadloga ali le začasna težava?
Čeprav pršice povzročajo precej nevšečnosti, se pričakuje, da bo njihova prisotnost začela upadati z nižjimi temperaturami in povečano vlažnostjo ob koncu poletja. Do takrat pa turisti in domačini v Istri ostajajo previdni, saj pršice za mnoge predstavljajo veliko oviro pri uživanju dopusta ob jadranski obali.
Pršice so letos presenetile številne obiskovalce Istre in povzročile kar nekaj slabe volje med tistimi, ki so v upanju na sproščujoče počitnice naleteli na to očem nevidno, a izjemno nadležno nadlogo.
Vir: Pexels, www
Napisal: N. Z.
Virus Zahodnega Nila prisoten v Sloveniji: Okužbe v Pomurju in Podravju!
Slovenijo je pretresla novica o prvih treh potrjenih primerih okužbe z virusom Zahodnega Nila, ki so jih zabeležili v severovzhodnem delu države, v pomurski in podravski regiji. To je prvi izbruh tega virusa po petih letih, ko na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) niso zaznali nobenega primera. Zdaj, ko je virus ponovno prisoten v državi, je ključno, da razumemo tveganja, simptome in ukrepe za preprečevanje okužbe.
Virus Zahodnega Nila: Kaj je to in kako se prenaša?
Virus Zahodnega Nila je zoonotski virus, ki se prenaša predvsem s pikom okuženega komarja, najpogosteje vrste Culex. Komarji se okužijo z virusom, ko sesajo kri okuženih ptic, ki so naravni rezervoar virusa. Prenos virusa z okuženih ptic na ljudi ne predstavlja tveganja, vendar je nevarnost okužbe s pikom komarja še vedno zelo realna. Drugi načini prenosa so redki in vključujejo transfuzijo krvi, darovanje organov ter prenos z matere na otroka.
Simptomi in potek bolezni
Večina ljudi, ki se okužijo z virusom Zahodnega Nila, ne razvije nobenih simptomov. Približno 80 odstotkov okužb poteka brez težav, a pri nekaterih ljudeh se pojavijo simptomi, podobni gripi, kot so vročina, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, ter utrujenost. V redkih primerih, približno pri eni osebi na 150, lahko okužba povzroči hude težave z osrednjim živčnim sistemom, kar se kaže v obliki meningitisa, encefalitisa ali paralize.
Simptomi hujših oblik bolezni lahko vključujejo okrnjeno zavest, krče, nevrološke izpade in motnje gibanja. Bolezen lahko traja od nekaj dni do več tednov, v najhujših primerih pa zahteva bolnišnično oskrbo.
Kako se zaščititi pred okužbo?
Najbolj učinkovit način za preprečevanje okužbe z virusom Zahodnega Nila je izogibanje pikom komarjev. To vključuje več preventivnih ukrepov, ki jih je enostavno upoštevati:
- Nosite svetla oblačila, ki pokrivajo čim večji del telesa, da zmanjšate možnost pika.
- Izogibajte se zadrževanju na prostem v času največje aktivnosti komarjev, zjutraj in pozno popoldne.
- Uporabljajte sredstva proti komarjem (repelente) in dosledno upoštevajte navodila za njihovo uporabo.
- Preprečite vstop komarjev v notranje prostore z uporabo mrež proti komarjem na oknih in vratih.
- Odstranjujte pogoje za razmnoževanje komarjev v okolici doma, kot so zastala voda v vazah, podstavkih za rože ali zamašeni žlebovi.
Prvi primeri v Sloveniji po petih letih
Po petih letih brez zaznanih okužb je Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani konec avgusta potrdil tri primere okužbe z virusom Zahodnega Nila. Primeri so bili odkriti v severovzhodni Sloveniji, kjer so pogoji za širjenje virusa zaradi prisotnosti komarjev in ptic, ki so naravni rezervoar virusa, ugodni.
Po podatkih NIJZ so bile v preteklosti okužbe z virusom Zahodnega Nila redke, vendar so se v letu 2024 primeri začeli pojavljati zgodaj v sezoni v več državah Evropske unije, vključno z Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. To kaže, da se virus ponovno širi v regiji, zato je potrebna dodatna previdnost.
Kaj storiti, če sumite na okužbo?
Če opazite simptome, kot so vročina, glavobol, bolečine v mišicah ali sklepih po piku komarja, je priporočljivo, da se posvetujete z zdravnikom. V primeru hujših simptomov, kot so težave z zbranostjo, krči ali nevrološki izpadi, je nujno, da takoj poiščete medicinsko pomoč.
Trenutno ni specifičnega zdravila za zdravljenje virusa Zahodnega Nila, zato je zdravljenje osredotočeno na lajšanje simptomov in podporo prizadetim organskim sistemom. V primeru hude oblike bolezni je potrebna hospitalizacija.
EK; NIJZ, Pexels
Virus oropouche je mutiral, hitro se širi! Primeri že v Evropi
Skrivnostni virus, ki je bil nekoč omejen na območje Amazonije, je doživel genetske spremembe in se v nevarnejši različici začel širiti po vsej Ameriki. Do nedavnega je bil virus oropouche, ki ga prenašajo komarji, relativno nepoznana bolezen, večinoma omejena na amazonski bazen v Južni Ameriki. Vendar se je ta okužba od konca leta 2023 začela širiti izven svojega običajnega območja.
Od 1. avgusta letos je bilo zabeleženih več kot 8000 primerov tako imenovane lenivčeve mrzlice, z dvema smrtnima primeroma v Braziliji. Večina okužb se je zgodila v Južni Ameriki, vendar so bile okužbe zabeležene tudi v Združenih državah in Evropi. Zaradi nenadnega porasta primerov je ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) izdal zdravstveno opozorilo za zdravnike v ZDA. Prvi primeri virusa v Evropi so bili odkriti junija in julija letos pri potnikih, ki so se okužili med bivanjem v Braziliji in na Kubi, poroča BBC.
Panameriška zdravstvena organizacija je zaradi virusa oropouche izdala epidemiološki alarm in dvignila raven tveganja za javno zdravje na “visoko”. “Čeprav je bolezen doslej imela blage simptome, je zaradi geografske razširjenosti prenosa in pojava hujših primerov potreben okrepljen nadzor,” je navedeno v sporočilu agencije.
Kaj je virus oropouche?
Oropouche je endemični virus za regijo Amazonije v Južni Ameriki in se širi prek ugrizov insektov. Najpogosteje se širi z majhnimi mušicami Culicoides paraensis, ki so v izobilju na velikem območju Amerike. Vendar pa ga lahko prenašajo tudi komarji Culex quinquefasciatus in Ochlerotatus serratus, ki jih najdemo v tropskih in subtropskih regijah.
Za zdaj ni zabeleženega neposrednega prenosa s človeka na človeka. Ko virus enkrat vstopi v krvni obtok, se lahko hitro razširi po celem telesu. Zdi se, da se še posebej kopiči v možganih in jetrih. Ime je dobil po vasi, v kateri je bil zabeležen prvi primer. Oblasti so namreč leta 1955 prvič izolirale ta virus iz krvi bolnega gozdnega delavca v naselju Vega de Oropouche v Trinidadu in Tobagu.
Do sedaj je bilo zabeleženih okoli 500.000 primerov okužbe, vendar je verjetno dejansko število večje, saj so simptomi zelo podobni drugim boleznim, ki povzročajo vročino. Konec osemdesetih let so se začele pojavljati okužbe v Panami, Peruju in Ekvadorju, od leta 2000 pa tudi v Boliviji, Kolumbiji, Ekvadorju in Francoski Gvajani.
Znanstveniki so po nedavni analizi virusa odkrili, da je prišlo do spremembe v njegovem genetskem kodu, zaradi česar se učinkoviteje razmnožuje v celicah okuženih. To pomeni, da lahko potencialno povzroči hujše simptome in se lažje širi z ugrizi komarjev.
V začetku tega leta sta v Braziliji po okužbi umrli dve mladi in sicer zdravi ženski. Oblasti preiskujejo tudi tretji smrtni primer srednjeletnega moškega. Prav tako je bilo nekaj primerov okužb nosečnic, pri katerih je prišlo do smrti nerojenega otroka ali težav pri razvoju možganov pri dojenčku.
Simptomi okužbe
Virus povzroča simptome, podobne gripi – visoko vročino, glavobol, bolečine v mišicah, slabost in bruhanje. V hujših primerih lahko povzroči meningitis.
Po podatkih CDC se simptomi običajno začnejo tri do deset dni po ugrizu in trajajo tri do šest dni. Lahko se ponovno pojavijo nekaj dni ali tednov po preboleli bolezni. Ni jasno zakaj,, morda gre za isto okužbo ali pa so se bolniki ponovno okužili.
Bolezen je znana tudi pod imenom ‘lenivčeva mrzlica’. Prvotno je bila odkrita pri vrsti opice, leta 1960 pa so jo v Braziliji izolirali iz lenivca. Trenutno ni znano, katera divja žival je glavni gostitelj virusa. Trenutno tudi ne obstajajo specifični tretmaji za to bolezen, zato zdravstvene organizacije poudarjajo potrebo po razvoju cepiva.
su; Foto: arhiv