Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Jelinčič: “Vegani močno prdijo. Jih bo vlada nekaj pobila?”

Danska uvaja davek na prdenje krav – so vegetarijanci in vegani naslednji na seznamu?

KOPENHAGEN – Ko so Danci objavili, da bodo obdavčili krave zaradi njihovih emisij metana, je zadeva postala globalna tema. Vprašanje pa se postavlja: kako daleč bo šla “vojna” proti toplogrednim plinom? In ali bomo kmalu plačevali za vsako zaužito stročnico?

V preteklosti so se davki vedno nanašali na klasične zadeve – dohodek, nepremičnine, morda celo luksuzne dobrine. A zdaj, ko je planetarno segrevanje nova “priljubljena tema”, se vlade trudijo najti nove, pogosto nenavadne načine za zmanjšanje emisij. Danska, znana po svoji inovativnosti, je sklenila obdavčiti krave. Ja, prav ste prebrali. Krave.

Metan in krave – zakaj?

Verjetno si ob tem predstavljate, kako krave brezskrbno žvečijo travo na podeželju, a hkrati »obdelujejo« ozračje z metanom. Ta plin, ki nastaja v procesu prebave (po domače: prdenje in riganje), ima kar 25-krat večji vpliv na segrevanje ozračja kot ogljikov dioksid. Po podatkih Organizacije Združenih narodov (FAO) živinoreja prispeva približno 14,5 % vseh toplogrednih plinov, metan pa predstavlja levji delež.

Če se osredotočimo zgolj na eno kravo, bi lahko rekli, da letno proizvede med 100 in 200 kilogrami metana – količina, ki si jo je težko predstavljati, dokler ne pomislite na vse krave skupaj. Danska je ocenila, da bodo z obdavčitvijo zmanjšali število živine, s tem pa posledično vplivali na emisije. A vprašanje, ki ostaja: ali bo ta ukrep dejansko spremenil karkoli?

Vegetarijanci in vegani – brez skrbi?

A ukrep se ni ustavil pri kravah. Javnost je začela razpravljati: kaj pa ljudje, ki jedo večinoma rastlinsko hrano? Stročnice, kot so fižol, leča in čičerika – glavne sestavine vegetarijanskih in veganskih jedilnikov – so namreč znane po tem, da povzročajo »napenjanje«. Ali bodo ti potrošniki naslednji, ki bodo deležni davka?

Slovenski politik Zmago Jelinčič je na Twitterju cinično pripomnil: »Krave jedo samo rastlinsko hrano in zato obilno prdijo ter baje ogrožajo ozračje z večanjem vsebnosti CO2. Na Danskem so jih nekaj pobili, za ostale pa določili davek. Vegetarijanci in vegani tudi jedo rastlinsko hrano in močno prdijo. Kaj z njimi? A jih bo vlada nekaj pobila, ostalim pa nabila davek?« (vir: Twitter).

Čeprav je bil njegov komentar sarkastičen, se dotakne zanimivega vidika: kaj vse smo pripravljeni regulirati v imenu ekologije? In ali smo res pošteni, ko iščemo rešitve samo tam, kjer jih je lažje uveljaviti?

Kdo plača ceno?

Davki na krave morda zvenijo kot rešitev, a se ob tem pojavljajo številni zapleti. Danska kmetijska industrija opozarja, da bo ta davek neizogibno zvišal ceno mesa in mlečnih izdelkov. V deželi, kjer so smørrebrød (tradicionalni danski sendviči) in mlečni izdelki del vsakodnevnega jedilnika, bo to zagotovo udarilo predvsem nižji sloj prebivalstva.

Kaj pa Slovenci? Naša živinoreja morda ne dosega danskih razsežnosti, a kmetje se že zdaj soočajo s pritiski zaradi strogih okoljskih predpisov Evropske unije. Z dodatnimi davki bi lahko slovenski kmetijski sektor, ki je že tako ranljiv, doživel resen udarec. Kot pravi Kmetijska zbornica Slovenije: »Slovenski kmetje so že sedaj obremenjeni z okoljskimi regulativami, dodatni ukrepi bi povzročili odseljevanje iz panoge« (poroča Kmetijski glas).

Kaj nas uči Danska?

Danska se na prvi pogled zdi kot laboratorij za okoljske eksperimente. Njihov davek na krave bi lahko deloval kot model za druge države, a kritiki opozarjajo na vrzeli v sistemu. Čeprav obstajajo tehnološke rešitve, kot so prehranska dopolnila, ki zmanjšujejo izpuste metana za do 30 %, je težava bolj kompleksna. Se bomo za reševanje planeta odpovedali nečemu tako osnovnemu, kot je govedina?

Slovenija, čeprav manjša in z drugačno živinorejsko strukturo, se lahko znajde pred podobnimi izzivi. A naše okoljske politike bi morale upoštevati specifične lokalne razmere. Medtem ko Danci eksperimentirajo, Slovenci še vedno razpravljamo o tem, kako uskladiti tradicijo in okolje. Lahko si le predstavljamo, kako bi javnost reagirala na davek na krave v državi, kjer so golaž, krvavice in goveja juha skoraj svete jedi.

Danska s svojim davkom na krave odpira nova poglavja v boju proti podnebnim spremembam, a pri tem pušča za sabo številna vprašanja. Je res pravično obdavčiti govedo, medtem ko ostajajo veliki onesnaževalci nedotaknjeni? In, kar je še pomembneje – kdo bo na koncu plačal to ceno? Morda bi morali namesto hitrih rešitev začeti razpravo o tem, kako zgraditi trajnostno družbo, ki bo upoštevala vse – od kmetov do končnih potrošnikov.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www