Shi Zhengli, kitajska raziskovalka, ki jo obtožujejo, da je njeno raziskovanje povzročilo pandemijo Covid-19, je vodila študijo, v kateri so domnevno odkrili nov koronavirus, ki deluje podobno kot SARS-CoV-2, virus, ki povzroča Covid-19. Obstaja nekaj stotin koronavirusov, razvrščenih v več kategorij, pri čemer le nekaj, vključno s SARS, SARS-CoV-2, MERS in nekaj drugimi, okuži ljudi. V najnovejši študiji Shi in njena skupina trdita, da so odkrili še en koronavirus, ki lahko okuži ljudi na enak način, kot to počne SARS-CoV-2. V študiji, objavljeni v reviji Cell ta teden, so Shi in njene kolege raziskovalci sporočili, da so odkrili nov virus, povezan s HKU5 koronavirusom, ki uporablja receptor ACE2 za okužbo organizmov. SARS-CoV-2 prav tako uporablja receptor ACE2 za okužbo, poroča Firstpost.

Shi in sodelavci so v svoji študiji poudarili, da novi virus, ki so ga poimenovali HKU5-CoV-2, nosi »visoko tveganje prenosa na ljudi, bodisi z neposrednim prenosom bodisi preko posrednih gostiteljev«. Raziskavo so izvedli na Inštitutu za virologijo v Wuhanu (WIV), v laboratoriju v Guangzhouju in na Guangzhou Akademiji znanosti. Leta pred izbruhom Covida-19 v Wuhanu so znanstveniki z WIV izvajali raziskave o koronavirusih, pri čemer obstaja sum, da je nesreča med raziskavami morda povzročila pandemijo. Shi Zhengli, poznana kot »Ženska netopirica«, voditeljica laboratorija v Wuhanu, je trdila, da virus SARS-CoV-2 ni izšel iz tega laboratorija. V svoji študiji so Shi in sodelavci ugotovili, da je HKU5-CoV-2 nevarnejši od svojega predhodnika.

V letu 2025 COVID-19 ni več videti kot globalna pandemija, ampak kot endemična bolezen, ki redno kroži med prebivalstvom. Kljub temu se občasno pojavijo vzponi okužb, zlasti med ranljivimi skupinami. Redni epidemiološki pregledi Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da so stopnje pozitivnosti testov in hospitalizacij stabilne, medtem ko se spremljajo nove podvrste virusa, ki lahko vplivajo na prenosljivost ali odpornost na obstoječe imunske odzive.

Široko razširjena cepljenja in izboljšana zdravljenje so pripomogla k temu, da večina okuženih doživi blažje bolezni, čeprav se ohranja potreba po stalnem nadzoru in prilagajanju javnozdravstvenih ukrepov. V bistvu je COVID-19 postal del vsakdanjega zdravstvenega okolja, pri čemer se z občasnimi sezonskimi vzponi spominjamo na pomen preventive in pripravljenosti na morebitne spremembe v virusnih variantah.

nd; Foto: google

Jason Bannan, doktor mikrobiologije in nekdanji višji znanstvenik pri FBI-ju, je v intervjuju za WSJ povedal, da je FBI ugotovil, da je virus Covid-19, povzročitelj svetovne pandemije, ki je povzročila smrt najmanj sedmih milijonov ljudi, verjetno nastal zaradi uhajanja iz laboratorija v kitajskem Wuhanu.

Bannan je izjavil, da FBI-ju ni bilo dovoljeno o tem poročati predsedniku Joeju Bidnu. “Virus je ušel iz laboratorija,” je dejal Bannan. Biden je maja 2021 odredil nujno preiskavo ameriških obveščevalnih agencij in nacionalnih laboratorijev, da bi ugotovili, ali je virus prešel z živali na človeka ali pa je ušel iz kitajskega laboratorija. Ena najbolj priljubljenih teorij v tistem času je bila, da se je virus prenesel s netopirjev na “mokri tržnici” v Wuhanu, kjer se je prvič pojavil leta 2019.

Nacionalni obveščevalni svet (NIC), organ višjih obveščevalnih častnikov, ki je organiziral preverjanje, je s “nizko zanesljivostjo” zaključil, da se je Covid-19 prenesel z živali na človeka. Enako so zaključile še štiri druge obveščevalne agencije. Vendar ne FBI.

FBI ni le zaključil, da je uhajanje iz laboratorija verjetno, temveč je imel “zmerno zanesljivost” v svojo oceno, kar je več kot katera koli druga agencija. Pričakovali so, da bodo lahko ta primer predstavili Beli hiši, vendar noben uradnik agencije ni bil povabljen, da bi to storil, piše WSJ.

“Biden nas ni poklical”

“Kot edina agencija, ki je ocenila, da je teorija o laboratorijskem izvoru verjetnejša, in agencija z najvišjo stopnjo zaupanja v svojo analizo izvora pandemije, smo pričakovali, da bo FBI povabljen, da se udeleži obveščevalnega brifinga v Beli hiši,” je dejal Bannan in dodal, da niso bili povabljeni na brifing, da bi o tem obvestili predsednika ZDA. “Biden nas ni poklical, kar nas je presenetilo,” je dejal Bannan.

Zaključek iz leta 2021 je bil, da bi bilo težko potrditi izvor brez sodelovanja Kitajske. Edino sodelovanje Kitajske do zdaj je bilo skupno poročilo s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) iz leta 2021, v katerem je navedeno, da je virus najverjetneje prešel z netopirjev na ljudi prek druge živali.

Sum na teorijo laboratorijskega uhajanja

Več ameriških uradnikov prav tako sumi, da je Covid ušel iz Wuhanskega inštituta za virusologijo, kjer so znanstveniki genetsko spreminjali koronaviruse, kar potrjujejo dokumenti ameriške vlade, s katerih je bila odstranjena oznaka tajnosti.

Trojica znanstvenikov iz Nacionalnega centra za medicinsko obveščevalno dejavnost, dela Pentagonove obrambne obveščevalne agencije (DIA), je izvedla znanstveno študijo, ki je zaključila, da je bil Covid-19 manipuliran v laboratoriju v tveganem raziskovalnem okolju.

John Hardham, Robert Cutlip in Jean-Paul Chretien so izvedli genomsko analizo, ki je zaključila, da je segment “šilastega proteina”, ki omogoča virusu vstop v človeške celice, skonstruiran z uporabo tehnik, razvitih v laboratoriju v Wuhanu, opisanih leta 2008 v enem kitajskem znanstvenem članku.

Vodstvo DIA zavrnilo študijo svojih znanstvenikov

Kljub temu je vodstvo DIA zavrnilo to študijo in se strinjalo z drugimi agencijami, razen FBI-ja, da je virus prešel z živali na človeka, čeprav to ni mogoče šteti za dokončni zaključek.

Tiskovna predstavnica urada DNI je dejala, da so različna stališča v obveščevalni skupnosti precej zastopana in da ni standardna praksa povabiti predstavnike posameznih agencij na brifinge za predsednika. Delo uradov DNI in NIC na izvoru Covida-19 “je bilo skladno z vsemi analitičnimi standardi obveščevalne skupnosti, vključno z objektivnostjo,” je dejala tiskovna predstavnica.

Bannan, ki se je pridružil FBI-ju v okviru prizadevanj agencije za krepitev strokovnosti na področju bakterijskega orožja, toksinov in biološkega vojskovanja po napadih 11. septembra 2001, je medtem odšel v pokoj. Poziva k ponovnemu pregledu dokazov, ki podpirajo teorijo o uhajanju iz laboratorija.
“Zaključek obveščevalne skupnosti je treba ponovno pregledati,” je dejal.

Več kot tri leta po objavi pregleda razprava o izvoru Covida ostaja močna in se nadaljuje med ameriškimi agencijami, oddelki ter v Kongresu, kjer pozivajo priče, da predložijo dokaze.

su; Foto: arhiv

Čeprav se na prvi pogled zdi, da slavne osebnosti živijo življenje brez skrbi, Anja Baš dokazuje, da je resničnost pogosto povsem drugačna. Slovenska pevka, avtorica in mama dveh otrok, se je zadnji mesec soočala s preizkušnjami, ki bi marsikoga povsem izčrpale. A zdaj, po dolgotrajni bolezni in osamljenih večerih, je končno zadihala: družina je znova združena.

Mesec, ki je trajal večno

Ko Anjo napade koronavirus, si seveda misli, da bo to hitro minilo – nekaj dni vročine, morda kašelj, potem pa življenje teče naprej. Ampak življenje ima svoje načrte. Kar se je začelo kot običajna viroza, je preraslo v skoraj mesec dni trajajoče okrevanje. Medtem ko se je njeno telo borilo z boleznijo, sta ji doma delala družbo njena dva otroka – stara dve in pet let, vsak s svojo neizčrpno energijo in ljubeznijo do raziskovanja meja potrpljenja odraslih. Hiša polna igrač, vročina in stalen kaos – vse to je postalo njen vsakdan.

S tem opisom se lahko poistoveti marsikatera mama, ki je kdaj sama poskušala preživeti dan z bolnim otrokom – kaj šele, če je sama bolna. Kje najti čas za počitek, ko nekdo želi risanko, drugi pa mleko? In kako ohraniti mir, ko se je stena v dnevni sobi čez noč spremenila v umetniško platno?

Partner na poti – dodatni izziv ali realnost številnih družin?

Medtem ko je Anja bila svoje bitke doma, je bil njen mož odsoten zaradi službenih obveznosti. Kot glasbenik veliko potuje, kar pomeni, da je družinska dinamika pogosto prepuščena improvizaciji. Delo, ki vključuje odsotnosti, je lahko dvorezen meč: prinaša dohodek in strast do poklica, a hkrati zahteva prilagodljivost od vseh članov družine. Anja je to sprejela kot del realnosti, a priznava, da so bili trenutki, ko je osamljenost preprosto preglasila razumevanje.

Vrnitev, ki je prinesla olajšanje

Ko se je njen mož vrnil domov, je dom nenadoma zasijal z novo energijo. Otroci so bili presrečni, Anja pa je lahko po dolgem času zadihala. Vrnitev je bila priložnost za ponovno povezovanje, za preproste, a dragocene trenutke skupaj. Popoldne so preživeli ob risanju, otroka pa sta se povsem vživela v umetniški proces – tako zelo, da je dnevna soba dobesedno zaživela v barvah.

Kaj pa reakcija staršev? Namesto stresa zaradi porisanih sten je Anja z nasmeškom poudarila, da je pralna barva ena najboljših investicij, ki jih lahko narediš kot starš. Ti trenutki, čeprav kaotični, so tisti, ki ostanejo v spominu.

Družina kot steber v kriznih časih

Anjin primer ni osamljen, a je močan opomnik, kako pomembna je podpora družine v zahtevnih življenjskih trenutkih. Ko se znajdeš v situaciji, ko moraš vse narediti sam – od skrbi za otroke do premagovanja lastnih zdravstvenih težav – je lahko vsakdan izjemno naporen. Toda ko se družina znova združi, je občutek olajšanja skoraj terapevtski. Možnost, da se nasmejiš, sprostiš in čutiš, da nisi sam, je neprecenljiva.

Lekcije iz nepopolnosti

Anja pogosto deli iskrene vpoglede v svoje življenje na družbenih omrežjih. Njena izkušnja je dokaz, da popolnost ni cilj, ki ga moramo loviti – v resnici je precenjena. Namesto tega poudarja pomen preprostih trenutkov: druženja z otroki, improvizacije v kaotičnih situacijah in sposobnosti, da se nasmejiš tudi takrat, ko stvari ne gredo po načrtih. Družinske risbe na stenah? Spomin na popoldne, polno ljubezni.

Napisal: E. K.

Vir: Instagram

LONDON – Neizbežna prihodnost: Nova pandemija pred vrati?

Britanski profesor Chris Whitty je v zadnjem govoru (The Guardian) opozoril na skorajšnjo ponovitev pandemije, ki bo podobna tisti, ki jo je povzročil COVID-19. Po njegovih besedah je verjeti, da ne bo več asimptomatskih prenosov smrtonosnih virusov, neodgovorno. Whitty opozarja, da se moramo pripraviti na novo veliko pandemijo in dodaja, da je “naslednja pandemija zagotovo pred nami.” Ta resna opozorila prihajajo ob istem času, ko Velika Britanija končuje javno preiskavo o reakcijah in napakah v času pandemije COVID-19.

“Situacija je bila katastrofalna”

Med pandemijo COVID-19 je britanski zdravstveni sistem pokazal ogromne pomanjkljivosti, predvsem v kapacitetah za intenzivno nego in pomanjkanju usposobljenega zdravstvenega osebja. Profesor Whitty je bil zelo kritičen do odziva politikov in upravljanja zdravstvenega sistema. Poudaril je, da bi bila situacija še veliko hujša, če ne bi bilo uvedeno zaprtje (lockdown). “Situacija je bila katastrofalna, a brez zaprtja bi bila še slabša,” je dejal Whitty.

Eden ključnih problemov, s katerimi so se soočale bolnišnice, je bilo pomanjkanje postelj in prostora za bolnike v intenzivni negi. Veliko bolnišnic je bilo na robu zmogljivosti in zdravstveno osebje je delalo v izjemno težkih pogojih. Whitty je ob tem poudaril, da samo nakup novih postelj in kisikovih naprav ni dovolj, če ni ustrezno usposobljenega osebja, ki bi te naprave lahko učinkovito uporabljalo.

“Brez izkušenega osebja smo nemočni”

Poleg kapacitet pa je največji izziv britanskega zdravstvenega sistema pomanjkanje izkušenih zdravnikov in medicinskih sester, ki bi lahko obvladovali tako zahtevne krizne situacije. “Lahko kupimo postelje, lahko povečamo prostor in dodamo kisikove naprave, vendar celoten sistem odpove, če nimamo izkušenega osebja, ki bi se lahko borilo v takih kriznih razmerah,” je poudaril Whitty.

Profesor Kevin Fong, zdravnik, ki je med pandemijo delal na frontni črti, je opisal svoje izkušnje kot zelo travmatične. Večkrat se je zlomil in začel jokati, ko je opisoval dneve, ko so se bolniki “dobesedno zrušili z neba” in je bilo toliko smrti, da niso vedeli, kam z mrtvimi telesi. “Na nekaterih oddelkih so mrtva telesa shranjevali kar v vrečah za smeti, ker ni bilo več prostora,” je dejal Fong.

Širjenje novih variant virusa po Evropi

Medtem ko svet počasi okreva po posledicah pandemije COVID-19, se v Evropi že pojavljajo nove, bolj nalezljive različice virusa. Zdravstveni strokovnjaki po vsej Evropi opozarjajo, da bi lahko nova pandemija kmalu spet udarila. V Sloveniji so zdravstveni strokovnjaki prav tako izrazili zaskrbljenost zaradi hitrega širjenja nove različice koronavirusa v sosednjih državah, kar pomeni, da je le vprašanje časa, kdaj bo tudi Slovenija soočena z novimi izzivi. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) spremlja situacijo in že pripravlja morebitne scenarije za ponovni izbruh virusa.

Neenakosti v zdravstveni oskrbi – ključen problem prihodnosti

Profesor Whitty je v svojem govoru še poudaril, da neenakosti v dostopu do zdravstvenih storitev predstavljajo velik izziv pri spopadanju s prihodnjimi pandemijami. Po njegovih besedah moramo že zdaj začeti reševati te neenakosti, saj bomo v nasprotnem primeru ob naslednji pandemiji še bolj ranljivi. “Če ne bomo resno pristopili k reševanju teh problemov zdaj, ko imamo še čas, bo naslednja pandemija še hujša,” je dodal Whitty.

Kaj pa Slovenija?

V Sloveniji trenutno sicer ni takojšnjih znakov ponovitve pandemije, a mnogi zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da je ključno, da se pripravimo na prihodnje izzive. Opozorila o pomanjkanju zdravstvenega osebja in neenakostih v dostopu do storitev so aktualna tudi pri nas. Epidemija COVID-19 je tudi v Sloveniji razkrila nekatere pomanjkljivosti, predvsem na področju intenzivne nege in razpoložljivosti ustrezno usposobljenega kadra. Kot smo se naučili iz preteklih izkušenj, se pandemije širijo hitro, zato bo ključnega pomena, da okrepimo naš zdravstveni sistem, predvsem na področju preventive in odziva na izredne zdravstvene razmere.

Ne glede na to, ali bo naslednja pandemija udarila čez nekaj let ali desetletij, je profesor Whitty prepričan, da je njena ponovitev neizogibna. “Ne smemo biti nepripravljeni. Naslednja pandemija je samo vprašanje časa.” Njegova opozorila naj bodo tudi za Slovenijo opomin, da se moramo pravočasno pripraviti na morebitne prihodnje krizne razmere in izpopolniti svoj zdravstveni sistem.

Napisal: N. Z.

Vir: www, Freepik

Koronavirus, znan tudi kot COVID-19, je virus, ki se prenaša kapljično, ko človek zakašlja ali diha. Virus je prvič izbruhnil v kitajskem Wuhanu na zadnji dan preteklega leta, in se hitro razširil v druge države. Do danes so največ primerov zaznali v Južni Koreji, Italiji in na Kitajskem. V Italiji je trenutno najbolj resna situacija, saj je zabeleženih 322 primerov.

Kako se zaščititi pred koronavirusom?

Za zaščito pred koronavirusom je pomembno, da sledimo higienskim priporočilom, kot so umivanje rok, nošenje zaščitnih mask in izogibanje stiku z bolnimi osebami. V primeru, da imate simptome, je priporočljivo, da ostanete doma in se posvetujete z zdravnikom po telefonu. S tem preprečimo širjenje okužbe na druge ljudi.

Položaj v Italiji

V Italiji se koronavirus hitro širi. Trenutno je v regijah Veneta in Lombardije več kot 50,000 ljudi v karanteni. Ekipa strokovnjakov iz WHO in Evropskega centra za preprečevanje in kontrolo bolezni (ECDC) je prispela v Italijo, da bi pomagala pri obvladovanju situacije. V zadnjih dneh so primeri zaznani tudi v Avstriji in na Hrvaškem.

Kakšni so simptomi?

Simptomi koronavirusa vključujejo vročino, utrujenost, suho grlo, kašelj, izcedek iz nosa in težave z dihanjem. Nekateri ljudje doživijo tudi diarejo. Pomembno je vedeti, da se simptomi lahko pojavijo že po dveh dneh, lahko pa trajajo tudi do dva tedna.

Koliko časa po okužbi traja, da se začnejo poznati simptomi?

Nekateri ljudje koronavirus simptome pokažejo že po dveh dneh, pri drugih pa lahko traja tudi do dva tedna.

Kaj storiti v primeru, da sumimo, da smo okuženi?

Če imate simptome koronavirusa, ne hodite v ambulanto, saj bi lahko okužili druge ljudi. Namesto tega pokličite zdravnika ali dežurno zdravstveno službo, da vam svetujejo, kako ravnati naprej.

Brez panike

Globalna slika in smrtnost

Po podatkih WHO je trenutno potrjenih 80,239 primerov koronavirusa. Največ primerov je na Kitajskem, kjer je zabeleženih 77,780 okužb. Virus je doslej povzročil 2,666 smrtnih primerov na Kitajskem, medtem ko je v drugih državah umrlo 34 ljudi. V Evropi je zabeleženih 381 primerov, od tega je 12 smrtnih primerov, od tega 11 v Italiji.

Ukrepanje na Univerzi v Ljubljani

Univerza v Ljubljani je že sprejela ukrepe glede koronavirusa. Študentom in zaposlenim, ki so bili v zadnjih 10 dneh v Italiji ali drugih državah z epidemijo, svetujejo, da ostanejo doma 14 dni, tudi če se počutijo dobro. Če se pojavijo simptomi, naj o tem obvestijo svojega zdravnika.

Pomembno je, da vsi upoštevamo priporočene ukrepe in ostanemo v stiku z zdravstvenimi ustanovami. S tem bomo pripomogli k omejevanju širjenja virusa. Spremljajte uradne spletne strani, da boste vedno na tekočem z najnovejšimi informacijami.

4o mini

Vir fotografij: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Unsplash