Slovenija je v preteklem letu postavila nov mejnik v turizmu – rekordnih 16,85 milijona prenočitev! Podatki Statističnega urada RS razkrivajo, da je državo obiskalo več kot 6,58 milijona turistov, kar je za 6,3 % več kot v letu 2023. Rast števila prenočitev za 4,5 % priča o tem, da Slovenija postaja ena izmed najbolj priljubljenih destinacij v regiji – in to ne brez razloga.

Gorske občine in prestolnica: Magnet za turiste

Medtem ko mnogi turisti iščejo svoj mir v naravi, so slovenske gorske občine, zlasti Kranjska Gora, postale prava zvezda med destinacijami. Zasnežene gore, pohodniške poti in idilična jezera privabljajo obiskovalce z vsega sveta. Kranjska Gora je še posebej priljubljena tako med domačimi kot tujimi gosti, ki cenijo kombinacijo športnih aktivnosti in tradicionalne gostoljubnosti.

Ljubljana, prestolnica z velikim turističnim zamahom, je zabeležila kar 14,6-odstotno rast obiskov, kar jo postavlja med najhitreje rastoče destinacije v državi. Njeni slikoviti mostovi, živahne tržnice in bogata kulturna ponudba privabljajo turiste vseh starosti.

Porast hrvaških turistov: Nova zgodba uspeha?

Med tujimi gosti so prednjačili Nemci, ki so ustvarili skoraj 2 milijona prenočitev (16 % vseh tujih nočitev). Toda največja rast je bila zabeležena pri hrvaških gostih – kar 13 % več kot leto prej! Zakaj ravno Hrvati? Morda jih privlači bližina in enostavna dostopnost, ali pa so preprosto začeli odkrivati čare slovenskih krajev, ki ponujajo drugačen ambient od hrvaških obalnih krajev. Med njihovimi priljubljenimi destinacijami so bile Ljubljana, Kranjska Gora in celo Brežice, ki so postale prava atrakcija za iskalce termalnega oddiha.

Kaj pa domači turisti?

Čeprav je večina prenočitev v Sloveniji ustvarjenih s strani tujih gostov, so domači turisti še vedno pomemben del turistične slike. Domači gostje so lani ustvarili 4,5 milijona prenočitev, kar predstavlja 27 % vseh. Njihovi priljubljeni kraji ostajajo Piran, Podčetrtek in Kranjska Gora, kjer lahko uživajo v termalnih vodah, sprehodih ob morju ali smučarskih počitnicah.

Decembra so domači turisti največkrat prenočili v zdraviliških občinah, pri čemer so Podčetrtek, Brežice in Moravske Toplice vodili med izbranimi destinacijami. Med domačimi gosti so še posebej izstopali starejši od 65 let, ki so bili zaslužni za petino vseh prenočitev, povprečno bivanje pa je znašalo kar 4,9 dni – najdaljše med vsemi starostnimi skupinami.

Decembrske praznike so zaznamovali tuji gostje

Decembra je bilo turistično vzdušje še posebej živahno, saj so tuji gostje ustvarili 64 % vseh prenočitev. Na vrhu lestvice so ponovno kraljevali Italijani, ki so ustvarili skoraj 121.000 nočitev. Njihova ljubezen do Ljubljane, kjer so ustvarili tretjino vseh svojih prenočitev, pa ostaja neomajna. Sledili so Hrvati, Avstrijci in Nemci, med katerimi je bila povprečna dolžina bivanja 2,1 prenočitve.

Hoteli ostajajo kralji slovenskega turizma

Slovenija ostaja dežela hotelov – kar 58 % vseh prenočitev je bilo decembra ustvarjenih v hotelih. Na drugem mestu so bile zasebne nastanitve z 20 %, sledili pa so kampi. A zanimivo je, da prav kampiranje, ki je nekoč veljalo za poletno obliko nastanitve, pridobiva na popularnosti tudi v hladnejših mesecih.

Trajnost in prihodnost slovenskega turizma

Uspešno leto 2024 dokazuje, da Slovenija postaja vse bolj prepoznavna destinacija na evropskem zemljevidu. Toda rast turizma mora iti z roko v roki s trajnostnim razvojem. Ohranjanje naravnih biserov, vlaganje v infrastrukturo in podpiranje lokalnih skupnosti bodo ključnega pomena za dolgoročni uspeh. Če bo Slovenija uspela uravnotežiti rast z odgovornostjo, ima vse možnosti, da bo tudi v prihodnje navduševala domače in tuje obiskovalce.

Napisal: E. K.

Vir: RTV, Freepik

Ste vedeli, da je Kranjska Gora med slovenskimi smučišči najdražja, a kako se primerja s tujimi smučarskimi centri? Kaj pa cene na manjših smučiščih? Preverimo podrobnosti!

Kranjska Gora – kraljica cen?

Ko se vprašamo, kje bomo za smuko v Sloveniji odšteli največ, se odgovor hitro razjasni – Kranjska Gora. Tam je dnevna vozovnica za odrasle letos narasla na 47 evrov, kar je največ med slovenskimi smučišči. Čeprav gre za eno najbolj prepoznavnih zimskih destinacij pri nas, se marsikdo vpraša: ali je ta cena res upravičena? Z vidika ponujenega udobja, bližine turističnih nastanitev in smučarskega vzdušja je Kranjska Gora brez dvoma magnet za ljubitelje zime. A ko pogledamo dolžino prog – teh je le okoli 20 kilometrov – postane jasno, zakaj mnogi raje obiščejo druga smučišča.

Na primer, na Rogli in Mariborskem Pohorju boste za dnevno vozovnico odšteli 45 evrov, kar je nekoliko manj, vendar obe smučišči ponujata večje število prog in pogosto boljšo snežno podlago. Na Voglu, znanem po čudovitem razgledu na Bohinjsko jezero, vas bo smuka stala 44 evrov.

Ugodne alternative? Majhna smučišča za velik prihranek

Če pa smučanje z vso družino pomeni tudi breme za denarnico, potem so manjša smučišča tista, ki ponujajo rešitev. Na primer, Zatrnik pri Bledu, ki se po letih stagnacije počasi vrača na sceno, ponuja vozovnice po neverjetno nizkih cenah – med 12 in 16 evri. Podobno velja za Rudno pri Železnikih ali Kotlje na Koroškem, ki so idealni za začetnike ali tiste, ki si želijo pobegniti pred množico.

Kaj je njihova pomanjkljivost? Spremenljive vremenske razmere, saj manjša smučišča ležijo na nižjih nadmorskih višinah, zaradi česar je umetno zasneževanje pogosto nujno, vendar ne vedno izvedljivo. Če načrtujete obisk, je zato pametno, da predhodno preverite pogoje – ni hujšega razočaranja, kot je zaprta smučišče po dolgi vožnji.

Tujina: raj za smučarje, a udarec za denarnico

Za tiste, ki iščejo vrhunsko kakovost in širše možnosti, je tujina privlačna izbira. Avstrijska smučišča, ki slovijo po urejenih progah in moderni infrastrukturi, pa tudi po zanesljivosti snega, so že dolgo priljubljena med slovenskimi smučarji. Toda cena? 67 evrov za dnevno vozovnico je precej višja od slovenskega povprečja. Je to upravičeno? Vsekakor, če upoštevamo več kot 200 kilometrov povezanih prog, ki jih ponujajo smučarski centri, kot je Bad Kleinkirchheim.

Na drugi strani pa imamo Italijo, kjer so cene podobne slovenskim, razen v izjemnih primerih, kot je Kronplatz, ki se ponaša z več kot 100 kilometri prog, za kar boste morali odšteti kar 77 evrov na dan. To smučišče je pravi raj za izkušene smučarje, a za družine z majhnimi otroki utegne biti cenovno zahtevno.

Kako so videti trenutni pogoji?

Zima v Sloveniji letos ni pretirano radodarna s snegom, zato so odprta predvsem višje ležeča smučišča. Na Krvavcu je trenutno pol metra snega, kar je največ med slovenskimi centri, medtem ko ima Kranjska Gora le 20 centimetrov snežne odeje. To lahko vpliva na kvaliteto smuke, še posebej za tiste, ki imajo radi dobro pripravljene proge.

In Kanin? Edino smučišče v Sloveniji z naravno povezavo z Italijo ostaja letos zaprto, kar je velik udarec za ljubitelje smuke na višavah. Na drugih smučiščih, kot so Golte, Vogel in Pohorje, pa snežna podlaga dosega med 30 in 40 centimetri, kar je dovolj za prijetno smuko.

Kje največ za vaš denar?

Kranjska Gora morda vodi po ceni, a ni nujno, da je najslabša ali najboljša izbira za vse. Slovenska smučišča ponujajo raznolikost, od ugodnih manjših centrov do večjih in bolj razvpitih. Če vas zanima večja izbira in nimate težav seči globlje v žep, potem so avstrijska in italijanska smučišča prava izbira, a za domače ljubitelje smučanja so slovenski centri še vedno odlična alternativa. Pazite le, da preverite snežne razmere – zares dobra smuka je tista, kjer so pogoji idealni.

Napisal: N. Z.

Vir: Dnevnik, Bergfex, www

20-letna hrvaška smučarka Zrinka Ljutić je zmagala na slalomski tekmi v slovenski Kranjski Gori. To je njena druga zaporedna zmaga v slalomu, s katero je prevzela vodstvo v skupnem seštevku slalomistk. V Kranjski Gori je drugo mesto osvojila Švicarka Wendy Holdener, ki je zaostala za Zrinko 16 stotink, tretja pa je bila Anna Swenn Larsson z zaostankom sekunde in 19 stotink.

Tekmo je v evforiji spremljal slovenski komentator, ki je navijal za hrvaško smučarko. Medtem ko je Ljutićeva drvela proti veličastni zmagi, je komentator glasno navijal: “Gremo Zrinka, gremo Hrvaška, zdaj ni meja za nas! Zdaj vsi navijamo za Zrinko! Kakšna vožnja Zrinke Ljutić v Kranjski Gori!” je vzklikal in po njenem prihodu v cilj zavpil: “Daaaaaa!” Posnetek si lahko ogledate TUKAJ.

“Sem brez besed. Počutila sem se dobro, želela sem le pospešiti v zaključku, in uspelo mi je, skoraj popolno. Zahvaljujem se vsem, ki so prišli – to je šele začetek,” je po tekmi povedala Ljutićeva, ki je postala prva Hrvatica z zmago v slalomu v Kranjski Gori.

Slokar sedma

 Ljutić je za 0,16 sekunde prehitela Švicarko Wendy Holdener, tretja je bila Švedinja Anna Swenn Larsson z 1,19 sekunde zaostanka. V finalu sta nastopili dve Slovenki. Andreja Slokar je bila sedma, Neja Dvornik pa 17.

Slokar je prvo vožnjo končala na devetem mestu, v drugi pa prišla kot prva v cilj, na vrhu je zamenjala dolgo vodilno Avstrijko Katharino Liensberger, do konca pa pridobila dve mesti. Za zmagovalko je zaostala 2,35 sekunde.

Ajdovka se je po neposrečenem veleslalomu, ko se ni vpisala med dobitnice točk, za današnji slalom vendarle zbrala in odpeljala najboljšo tekmo na domačih preizkušnjah v Kranjski Gori. Pred letom dni je bila s 14. mestom edina Slovenka v točkah na domači strmini, tokrat pa je s sedmim mestom na domačem hribu prišla do izida sezone. V slalomskem seštevku je 11.

nd; Foto: YouTube

Hrvatica Zrinka Ljutić je zmagovalka slaloma za svetovni pokal alpskih smučark v Kranjski Gori. Ljutić je za 0,16 sekunde prehitela Švicarko Wendy Holdener, tretja je bila Švedinja Anna Swenn Larsson z 1,19 sekunde zaostanka. V finalu sta nastopili dve Slovenki. Andreja Slokar je bila sedma, Neja Dvornik pa 17.

Slokar je prvo vožnjo končala na devetem mestu, v drugi pa prišla kot prva v cilj, na vrhu je zamenjala dolgo vodilno Avstrijko Katharino Liensberger, do konca pa pridobila dve mesti. Za zmagovalko je zaostala 2,35 sekunde.

Dvornik je prvo vožnjo končala na 20. mestu, v drugi pa kljub neprepričljivi vožnji in zaostanku 3,32 sekunde pridobila nekaj mest. »Cel dan je bil malo iz pravega tira, danes se nisem najbolje znašla. Treba bo potegniti najboljše, kar se da, drugo pa pozabiti,« je za Televizijo Slovenija po tekmi dejala Dvornik, včeraj osma v veleslalomu.

Pa ostale naše?

Ana Bucik Jogan, ki je pred tremi leti v Kranjski Gori navdušila s petim mestom, je bila 35., Lila Lapanja, od lani članica slovenske ekipe, 44., Caterina Sinigoi pa 55. Nika Tomšič prve vožnje ni končala.

Smučarke bodo sezono nadaljevale prihodnji konec tedna, ko bo v soboto v St. Antonu smuk, v nedeljo pa superveleslalom.

su, STA; Foto: YouTube

Grozimo mu denarna kazen, na Hrvaškem bi šel v zapor.

KRANJSKA GORA – „Nekaj celo razumemo, malo smo si tudi s prevajalnikom pomagali. Vseeno prosimo nekoga od vas, ki zna francosko za prevod. Pes (močno presuh in neoznačen) je bil namerno zapuščen v Kranjski Gori, zato nikar ne romantizirajte vsebine pisma, kar koli že piše. Namerna zapustitev je za bruhat in za nič drugega. Pes v takem stanju – opravičila ni,“ so zapisali na Facebooku Zavetišča živali v Horjulu po še eni najdi zapuščene živali.

So se pa na Facebooku ponudili številni, ki bi pomagali s prevodom pisma, ki bi morda lahko pripeljal do lastnika ali lastnice.

Kakšna kazen čaka lastnika?

V Sloveniji je namerna zapustitev živali opredeljena kot prekršek po Zakonu o zaščiti živali (ZZZiv). Za takšno dejanje je predpisana globa:

• Za fizične osebe: od 800 do 1.200 evrov.
• Za pravne osebe: od 2.000 do 4.200 evrov.

Poleg denarne kazni lahko pristojni organi odredijo tudi odvzem živali ter prepoved njihovega nadaljnjega imetništva. Namen teh sankcij je preprečevanje trpljenja živali in spodbujanje odgovornega lastništva.

Za primerjavo, na Hrvaškem je zapustitev živali opredeljena kot kaznivo dejanje, za katero je predvidena zaporna kazen do enega leta.

Nemogoče razmere, ki vodijo psa v smrt

Za psa sta voda in zaščita pred mrazom ključna za preživetje, vendar sta obdobji, v katerih lahko zdrži brez obojega, omejeni:

1. Brez vode:

• Psi običajno lahko zdržijo brez vode do 3 dni, vendar že po 24 urah brez vode začnejo kazati znake dehidracije. Voda je bistvenega pomena za pravilno delovanje vseh organov, zato je pomembno, da ima pes stalno dostop do sveže vode.
• Pri višjih temperaturah ali ob povečani aktivnosti se potrebe po vodi povečajo, zaradi česar lahko postane dehidracija življenjsko nevarna še hitreje.

2. Na mrazu:

• Psi prenašajo nizke temperature različno, odvisno od njihove pasme, starosti, velikosti, zdravstvenega stanja in dolžine dlake. Pasme, kot so husky ali malamuti, so prilagojene hladnemu vremenu, medtem ko manjše in kratkodlake pasme (npr. čivave ali buldogi) težje prenašajo mraz.
• Splošno velja, da so temperature pod 0°C lahko nevarne za večino psov, še posebej za mladičke, starejše pse in bolne živali.
• Pri temperaturah pod -6°C obstaja tveganje za ozebline, predvsem na tačkah, ušesih in repu. Brez primernega zavetja in toplote lahko pes na ekstremnem mrazu preživi le nekaj ur, preden začne kazati znake hipotermije.

Če pes nima dostopa do vode in primernega zavetja v zimskem obdobju, lahko hitro pride do zdravstvenih zapletov, zato je nujno poskrbeti za njegovo zaščito.

Zavetišče Horjul

Zavetišče Horjul je zavod za oskrbo, nego, zaščito in vzgojo hišnih in izgubljenih živali, ki se nahaja v kraju Smrečje pri Horjulu. Njihovo poslanstvo je skrb za zapuščene in izgubljene živali ter iskanje novih, ljubečih domov zanje.

Kontaktni podatki:

• Naslov: Smrečje 55, 1354 Horjul
• Telefon: 051 30 44 35
• E-pošta: info@zavetisce-horjul.net
• Uradne ure: Ponedeljek–petek, 8.30–12.30

Posvojitev živali: Če razmišljate o posvojitvi, lahko na njihovi spletni strani pregledate seznam živali, ki iščejo nov dom. Postopek posvojitve vključuje izpolnitev posvojitvenega vprašalnika in osebni obisk zavetišča. Več informacij o postopku posvojitve najdete na njihovi spletni strani.

Kako lahko pomagate: Zavetišče Horjul se financira predvsem iz donacij in prostovoljnih prispevkov. Pomagate lahko na več načinov:

• Finančne donacije: Prispevke lahko nakažete na njihov transakcijski račun.
• Donacije v materialu: Potrebujejo hrano, opremo za živali, čistila in podobno.
• Prostovoljstvo: Lahko se pridružite kot prostovoljec in pomagate pri vsakodnevnih opravilih.

Več informacij o možnostih pomoči najdete na njihovi spletni strani.

Za aktualne novice in zgodbe iz zavetišča lahko spremljate tudi njihovo Facebook stran. Zavetišče Horjul si prizadeva, da bi vsaka žival našla primeren in ljubeč dom. Vaša podpora je ključna za nadaljevanje njihovega poslanstva.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Facebook

Intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla IV. stopnje po evropski potresni lestvici.

KRANJSKA GORA, JELŠANE – Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so danes kar trikrat našpičili ušesa in svoje inštrumente, da bi zaznali kar tri potresne sunke. Prvič so bili na delu ob 1.49, ko je zmeren potresni sunek, magnitude 1,2, stresel področje Jelšan pri Ilirski Bistrici. Ob 2.22 je treslo okolico Kranjske Gore, magnituda pa 1,1; a to še ni bilo vse: ob 4.22 je taisti konec Kranjske Gore, dobre štiri kilometre južneje od središča Kranjske Gore, streslo še drugič – tokrat z močjo 0,8.

Intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla IV. stopnje po evropski potresni lestvici, so še sporočili iz Urada za seizmologijo na Agenciji RS za okolje.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www