V zaledju idiličnih kraških gričev se je odvijala drama, ki je pretresla lokalno poslovno skupnost. 44-letni moški in 56-letna ženska, zaposleni v uglednem podjetju z območja Krasa, sta si s premišljenim izkoriščanjem dolgotrajne odsotnosti lastnika prilastila neverjetnih 160.000 evrov. Ta primer, ki razkriva pomanjkanje nadzora v podjetju, zdaj služi kot opozorilo vsem, ki v poslu preveč zaupajo.

Kako sta izpeljala krajo?

Prvi igralec te neslavne zgodbe, 44-letnik, je bil zaposlen v podjetju, ki mu je očitno zaupalo več, kot bi smelo. Zlorabil je plačilno kartico podjetja za osebne stroške in celo uporabljal sredstva za plačevanje storitev ter izdelkov, ki niso imeli nikakršne povezave s poslovanjem. Njegovo “ustvarjalnost” je dopolnjevalo ponarejanje ali celo uničevanje poslovnih listin, kar mu je omogočilo, da je sledi svojih dejanj zakril pred očmi tistih, ki bi lahko podvomili o njegovem ravnanju.

Ženska, stara 56 let, prav tako ni bila zgolj spremljevalna figura. Protipravno si je prilastila okoli 20.000 evrov – morda manj kot njen moški sodelavec, a način njenega delovanja kaže na podobno brezobzirnost. Tudi ona je poneverjala poslovne listine in jih prirejala, da bi zakrila svoje sledi.

Ko odsotnost lastnika postane priložnost

Dolgotrajna odsotnost direktorja in lastnika podjetja, ki je bila očitno več kot samo priložnost, je osumljencema omogočila, da sta svoje nezakonite dejavnosti izvajala z minimalnim tveganjem. Brez aktivnega nadzora nad financami podjetja in brez ustreznih notranjih kontrolnih mehanizmov sta imela proste roke za ustvarjanje mreže laži in poneverb.

Kaj lahko podjetja potegnejo iz tega primera? To ni samo zgodba o dveh posameznikih, ki sta podjetje spravila na kolena, temveč je opozorilo vsem podjetnikom: zaupanje brez nadzora je nevarna igra, še posebej v finančnih zadevah.

Pravica: Kaj čaka osumljenca?

Čeprav sta osumljenca morda mislila, da sta se izmazala, je preiskava koprskih kriminalistov razkrila njuno mrežo poneverb in zlorab. Zoper oba sta bila vložena kazenska ovadba, pri čemer jima grozijo stroge kazni.

• Poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja: kazen zapora do treh let, v hujših primerih celo do osmih let.
• Ponarejanje ali uničenje poslovnih listin: do dve leti zapora.
• Posebni primeri ponarejanja listin: prav tako do dve leti zapora.

Kljub temu, da so zakonske kazni stroge, ostaja vprašanje, ali so te sankcije zadosten odvračilni ukrep, saj podobni primeri še vedno pretresajo poslovno okolje po vsej Sloveniji.

Kaj lahko podjetja storijo, da se zaščitijo?

Primer z območja Krasa je klasična šola, kako pomemben je notranji nadzor v podjetjih. Vsaka organizacija, ne glede na velikost, bi morala redno izvajati revizije finančnih dokumentov in imeti jasne protokole za ravnanje s sredstvi.

• Transparentnost: Redni pregledi finančnih transakcij lahko že v začetni fazi razkrijejo nepravilnosti.
• Razpršitev odgovornosti: Brez monopolne moči posameznika v finančnih zadevah se zmanjša možnost zlorabe.
• Izobraževanje: Zaposleni morajo razumeti etične in pravne posledice svojih dejanj.

Posledice za lokalno skupnost

Kras, znan po svoji gostoljubnosti in povezani skupnosti, je bil vedno sinonim za zaupanje. Ta primer pa je prebudil tudi temnejšo plat lokalnega gospodarstva – ali preveliko zaupanje podjetnikov odpira vrata za tovrstne zlorabe? Podjetja na tem območju bodo gotovo posodobila svoje procese in povečala nadzor, saj si nihče ne želi biti naslednja tarča.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Po prvi oceni je požar zajel okoli 150 ha pretežno mešanega gozda. Na delu požarišča pod Trsteljem je gorelo že leta 2013.

TRSTELJ – Požar na Krasu, ki je izbruhnil v četrtek dopoldan,  je dokončno “podpisal predajo”  bi lahko rekli. Gasilcem, ki so ponoči čistili in zalivali robove požarišča, je namreč na pomoč prišel še dež, in to brez neviht in strel, ki bi lahko povzročile nove nevšečnosti, poroča Civilna zaščita za Severno Primorsko.

Dobra novica

Kot je pred nekaj minutami povedal vodja intervencije Simon Vendramin, se  akcija bliža koncu in naj bi jo zaključili  ob 12. uri. Gasilske enote, ki so prišle zjutraj na Kras /nekaj jih je prihod moralo odpovedati zaradi intervenciji na svojih območjih ob neurjih, bodo sodelovale predvsem  pri spravljanju  gasilskih cevi, ki so bile uporabljene na celotnem tem (tudi zelo težko dostopnem) terenu od izbruha ognja.

Tudi predsednik vlade

Sicer pa se je včeraj dopoldne na Krasu mudil tudi predsednik vlade, ki opravlja tudi vlogo obrambnega ministra  dr. Robert Golob, ki se je natančno seznanil s položajem in delovanjem vseh služb sistema za zaščito in reševanje. Na požarišču so bili tudi direktor Uprave za zaščito in reševanje Leon Behin, pa poveljnik Civilne zaščite R Slovenije Srečko Šestan, poveljnik CZ za severno Primorsko Samo Kosmač,  državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec, tudi poveljnik Gasilske zveze Slovenije Zvonko Glažar, polkovnik Igor Šepec – namestnik poveljnika sil slovenske vojske, pa Miran Gajšek državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor.

Precej dela za gozdarje

Aktivni so tudi v  družbi Slovenski državni gozdovi  in v Zavodu za gozdove  Slovenije, kjer jih v naslednjih dneh čaka veliko nalog. Gozdarke in gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije so danes na podlagi odredbe poveljnika Civilne zaščite RS Srečka Šestana prevzeli koordinacijo del na območju požara Trstelj – Kačnik. Skupaj z delavci Slovenskih državnih gozdov in ostalimi izvajalci so začeli z obojestranskim obsekavanjem gozdnih cest in protipožarnih presek oz. mulčanjem in košnjo sredine vozišča, kjer je to smiselno. Poleg tega se na najbolj kritičnih mestih ob gozdnih prometnicah odstranjuje tudi posamezna drevesa ali skupine dreves, ki onemogočajo nemoten prehod intervencijskih vozil.

Po prvi oceni je požar zajel okoli 150 ha pretežno mešanega gozda. Na delu požarišča pod Trsteljem je gorelo že leta 2013. Na ZGS bomo še naprej spremljali situacijo na območju požara in po najboljših močeh prispevali k omejevanju škode, so dodali v družbi Slovenski državni gozdovi.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Regijski štab CZ Severna Primorska

Z ognjem so se borile gasilske enote gorenjske gasilske regije, pa notranjske, ljubljanske I regije in ob sodelovanju pri vodenju članov severnoprimorske in obalno kraške gasilske regije.

KOMEN – Velik požar, ki je včeraj izbruhnil na Krasu (na Trstelju in Kačniku), so gasilci ponoči uspeli obkrožiti in je zdaj omejen.

Nočni vodja intervencije Boris Peternelj je povedal, da požar še ni pogašen, a je dodobra omejen, Ne širi se, pojavljajo se še, ali ostajajo,  posamezna žarišča, tudi zaradi vetra, ki pa je proti jutru izgubljal  na moč. Več kot 400 gasilcem in gasilkam je prek noči uspelo nekako obkoliti celotno požarišče. V veliko pomoč pa jim je bil tudi brezpilotni letalnik, s katerim se je nadzorovalo celotno območje …

Ko Slovenci sodelujemo

Spet se je izkazala slovenska solidarnost: z ognjem so se borile gasilske enote gorenjske gasilske regije, pa notranjske, ljubljanske I regije in ob sodelovanju pri vodenju članov severnoprimorske  in obalno kraške gasilske regije.

Sicer pa so bili včeraj na Krasu minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, pa generalni direktor policije Senad Jušić, državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec, brigadir Boštjan Močnik – poveljnik sil slovenske vojske,  pa direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin, poveljnik CZ R Slovenije Srečko Šestan.

Pomen nakupa air traktorjev

Minister za obrambo, Boštjan Poklukar, in državni sekretar na ministrstvu za obrambo, dr. Damir Črnčec, sta oba izpostavila dobro sodelovanje med vsemi tremi stebri nacionalne varnosti. Minister Poklukar je uvodoma poudaril učinkovito delovanje vseh služb v sistemu zaščite in reševanja, saj so s hitro reorganizacijo omogočili nemoteno gašenje požara, gorsko reševanje ter helikoptersko nujno medicinsko pomoč. Pojavile so se špekulacije, da naj bi bil požar posledica požiga, vendar je generalni direktor Policije, Senad Jušić, zagotovil, da kriminalistična preiskava še poteka. Generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje, Leon Behin, predstavniki gasilcev in poveljnik Civilne zaščite, Srečko Šestan, so poudarili, kako pomemben korak je bil nakup letal za gašenje Air Tractor, ki so bistveno prispevala k omejitvi obsega požara.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: CZ Severna Primorska

Včeraj je Uprava RS za zaščito in reševanje razglasila veliko požarno ogroženost za območje Primorske, Krasa, Istre, Postojne, Pivke, Ilirske Bistrice, Vipavske doline, Goriške, Brd in Kanala. Žal se je napoved izkazala za resnično, saj je danes na tem območju izbruhnil obsežen požar, ki že povzroča resne težave.

Včerajšnje opozorilo in današnja realnost

Včeraj je Zavod Reševalni PAS na svoji Facebook strani objavil opozorilo glede povečane požarne nevarnosti. Objavili so sledeče:

“Ne snemajte in fotografirajte požara med vožnjo. Pozorni bodite na večje število intervencijskih vozil. Vozite varno in poskrbite, da gasilci ne bodo imeli dodatnega dela s prometnimi nesrečami. V konvoje gasilskih vozil se ne vključujte in jim dajte prednost. V vsakem zastoju ustvarite reševalni pas.”

O tem smo pisali tudi Nadlani.si:

Slovenija, pozor: razglašena velika požarna ogroženost 

Današnji požar

Danes je v bližini naselja Šibelj, pri železniških vratih, izbruhnil velik požar, ki se je hitro razširil proti Trstelju. Aktiviranih je bilo kar 45 gasilskih enot iz kraške regije, v zraku so tudi letala Air Tractor in policijski helikopter, ki pomagajo pri gašenju ognja. Plameni, ki jih razpihuje močan veter, se širijo in predstavljajo veliko nevarnost za prebivalce in premoženje.

Le dan pred tem je Uprava RS za zaščito in reševanje razglasila veliko požarno ogroženost na območju Primorske. Župani jugovzhodne Slovenije in Posavja so vnovič razpravljali o romskih vprašanjih, pri tem pa opozorili, da se stanje na tem področju še naprej poslabšuje. Aktiviran je bil državni načrt zaščite in reševanja ob požaru v naravnem okolju.

Ukrepi in prizadevanja

Srečo v nesreči predstavlja dejstvo, da so bile pristojne službe na tovrstne dogodke pripravljene. Zaradi povečane nevarnosti so bili že vnaprej aktivirani dodatni gasilci in oprema, kar je omogočilo hitro posredovanje. Požar se je razširil v zelo kratkem času, vendar so gasilci z učinkovitim delovanjem uspeli preprečiti še hujšo katastrofo.

Oglasila se je tudi predsednica Republike Slovenije, Nataša Pirc Musar:

Spremljamo razvoj požara na Krasu, ki se trenutno širi proti Novi Gorici. V teh težkih trenutkih vas pozivam, da ostanete mirni in dosledno upoštevate navodila pristojnih služb za vašo varnost in varnost vaših bližnjih. Ob tem izrekam iskreno hvaležnost in podporo gasilcem ter… https://t.co/fJcpTgf8SY

— Nataša Pirc Musar (@nmusar) July 18, 2024

Prebivalci Primorske in okoliških območij so v šoku. Gasilci in reševalne službe prosijo ljudi, naj ne snemajo in fotografirajo požara, saj to otežuje delo intervencijskih ekip. Prav tako pozivajo vse voznike, naj vozijo varno in ustvarjajo reševalni pas v zastojih, da omogočijo hitrejši prihod intervencijskih vozil.

Zgodovina požarov na tem območju

Območje Primorske in Krasa je že dolgo znano po svoji občutljivosti na požare, predvsem v sušnih poletnih mesecih. Leta 2022 je v bližini Trstelja prav tako izbruhnil velik požar, ki je povzročil obsežno škodo na naravnem in grajenem okolju. Takšni dogodki so opozorilo, da je potrebno biti vedno pripravljen in preventivno delovati.

Potrebna preprečevalna ukrepa

Strokovnjaki poudarjajo, da je za preprečevanje tovrstnih požarov ključna skrb za okolje, redno odstranjevanje suhe vegetacije in upoštevanje varnostnih ukrepov, še posebej v obdobjih suše. Prav tako je pomembno ozaveščanje javnosti o nevarnostih, ki jih prinašajo požari, in spodbujanje odgovornega obnašanja.

Na družbenih omrežjih se vrstijo obvestila, povezana s požarom:

Uprava RS za zaščito in reševanje ter ostale pristojne službe načrtujejo dodatne ukrepe za povečanje požarne varnosti. Med njimi so redni pregledi in nadgradnja gasilske opreme, usposabljanje gasilcev ter sodelovanje z lokalnimi skupnostmi za boljše pripravljenost in odzivanje na tovrstne nesreče.

Kot bi vedeli, se je včerajšnje opozorilo glede povečane požarne nevarnosti danes uresničilo. Veliki požari na Primorskem in Krasu so dokaz, kako hitro lahko naravne nesreče ogrozijo naše okolje in življenje. Pomembno je, da se vsi zavedamo nevarnosti in delujemo preventivno ter odgovorno. Le tako bomo lahko zaščitili našo naravo in skupnosti pred uničujočimi posledicami požarov.

Napisal: N. Z. Vir: www