Kratkovidnost med otroki in mladostniki postaja vse večji globalni problem. Po napovedih najnovejše študije, objavljene v reviji British Journal of Ophthalmology, bi lahko do leta 2050 več kot polovica mladostnikov in četrtina otrok postala kratkovidna. To pomeni, da bo kratkovidnih kar 740 milijonov mladih po vsem svetu. “Gre za skrb vzbujajoča predvidevanja,” je komentiral oftalmolog Imran Jawaid, ki opozarja na posledice te naraščajoče težave.

Eksplozija kratkovidnosti med mladimi

Od leta 1990 je število kratkovidnih otrok in mladostnikov izrazito naraslo. Takrat je bila kratkovidna četrtina otrok, danes pa jih je že tretjina. Napovedi kažejo, da se bo do sredine stoletja ta številka še povečala, zlasti med mladostniki, starimi od 13 do 19 let. Študija je zajela analizo kar 311 študij z več kot 5,4 milijona udeležencev iz 50 različnih držav, kar daje tem izsledkom težo in kredibilnost.

Razlogi za to hitro rast kratkovidnosti so različni. Glavni dejavniki, ki prispevajo k težavi, so pomanjkanje časa na prostem in pretirana uporaba tehnologije, predvsem mobilnih telefonov in računalnikov. Dolgotrajno osredotočanje na predmete blizu obraza povzroča večji napor za oči, kar lahko vodi v razvoj kratkovidnosti.

Razlike med državami in kontinenti

Raziskava je pokazala velike razlike med posameznimi državami in celinami. Azija je še posebej izpostavljena, saj je tam število kratkovidnih otrok kar sedemkrat večje kot v Afriki. Med državami z največjo prevalenco kratkovidnosti izstopa Japonska, medtem ko ima Paragvaj najmanjši delež kratkovidnih otrok. To kaže, da so življenjski slog in okoljski dejavniki ključni pri razvoju te težave.

Eden od glavnih vzrokov za kratkovidnost je pomanjkanje časa na prostem. Študije kažejo, da otroci, ki preživijo več časa zunaj, manj verjetno razvijejo kratkovidnost. Sončna svetloba in možnost osredotočanja na bolj oddaljene predmete so ključni pri preprečevanju napredovanja kratkovidnosti.

Kratkovidnost kot globalna zdravstvena težava

Kratkovidnost v mladih letih je še posebej problematična, saj se dioptrija z rastjo otroka povečuje. Ameriška Nacionalna akademija znanosti, inženirstva in medicine je zato prejšnji teden pozvala ameriško vlado, naj kratkovidnost uvrsti med bolezni, saj lahko dolgoročno vpliva na kakovost življenja milijonov ljudi.

Zdravniki opozarjajo, da bo potrebna sistematična preventiva, če želimo zmanjšati vpliv kratkovidnosti na prihodnje generacije. Več časa preživetega na prostem, omejevanje uporabe digitalnih naprav in pravočasni obiski pri okulistu so ključni koraki za preprečevanje te težave.

Kaj lahko storimo?

Starši in učitelji lahko igrajo ključno vlogo pri preprečevanju kratkovidnosti. Spodbujanje otrok, da preživijo več časa na prostem, lahko pomaga zmanjšati tveganje za nastanek kratkovidnosti. Pomembno je tudi, da se omeji čas pred zasloni, še posebej med šolskim delom in prostim časom.

Redni očesni pregledi so prav tako bistvenega pomena, saj lahko zgodnje odkrivanje težav prepreči nadaljnje poslabšanje vida. Če se kratkovidnost odkrije pravočasno, jo je mogoče nadzorovati z ustrezno korekcijo vida in spremembo življenjskih navad.

Z naraščanjem števila kratkovidnih otrok postaja jasno, da bo ta težava v prihodnosti vse bolj vplivala na zdravje mladih. Čas je, da ukrepamo in poskrbimo za zdravje oči prihodnjih generacij!

Napisal: E. K.

Vir: British Journal of Ophthalmology, Pexels

LJUBLJANA – Kratkovidnost ali miopija postaja vse večji globalni problem, ki vse bolj prizadeva tudi mlado populacijo v Sloveniji. Po zadnjih raziskavah kar vsak tretji otrok po svetu trpi zaradi te težave, pri čemer se pričakuje, da bo do leta 2050 miopija prizadela več kot polovico mladostnikov. Stanje je še posebej kritično po pandemiji koronavirusa, ko so otroci zaradi dolgotrajnega sedenja pred zasloni doživeli hitro poslabšanje vida.

Pandemija in njen vpliv na kratkovidnost

Raziskave so pokazale, da so omejitve gibanja med pandemijo močno vplivale na razvoj vida pri otrocih. Zaradi dolgih ur, preživetih pred zasloni – bodisi zaradi šolanja na daljavo bodisi zaradi pomanjkanja zunanjih aktivnosti – se je število primerov kratkovidnosti med otroki in mladostniki močno povečalo. Kot navaja poročilo British Journal of Ophthalmology, je bilo po pandemiji zabeleženo kar trikrat več primerov kratkovidnosti v primerjavi z letom 1990.

Najvišje stopnje kratkovidnosti so bile zabeležene v Aziji, kjer so prizadeti kar 85 % otrok na Japonskem, 73 % v Južni Koreji ter več kot 40 % otrok na Kitajskem in v Rusiji. Medtem je stopnja kratkovidnosti v državah, kot so Paragvaj in Uganda, precej nižja, le okoli 1 %.

Kaj lahko storimo za preprečevanje?

Zgodnja prepoznava kratkovidnosti je ključnega pomena za dolgoročno zdravje oči. Starši bi morali biti še posebej pozorni na simptome, kot so škiljenje, naprezanje oči in glavoboli, saj so to lahko znaki, da otrok slabše vidi na daljavo. Korekcija vida z očali ali kontaktnimi lečami lahko ustavi ali upočasni napredovanje kratkovidnosti, kar je še posebej pomembno za otroke, katerih oči so še v razvoju.

Strokovnjaki priporočajo tudi omejitev časa pred zasloni in povečanje zunanjih aktivnosti. Glede na raziskave lahko otroci, ki več časa preživijo zunaj, lažje ohranijo zdravje oči. Izpostavljenost naravni svetlobi in dejavnosti na prostem pozitivno vplivajo na razvoj očesnih mišic, kar lahko zmanjša tveganje za nastanek ali napredovanje miopije.

Napredne metode zdravljenja kratkovidnosti

Poleg klasične korekcije z očali obstajajo tudi sodobne metode za zaviranje napredovanja kratkovidnosti. Mednje sodijo atropinske kapljice, terapevtske kontaktne leče ter posebna očala, ki lahko upočasnijo napredovanje bolezni tudi do 60 %. Prav tako so na voljo kirurški posegi, kot je laserska operacija, s katerimi lahko trajno odpravimo kratkovidnost, vendar so ti posegi primerni šele takrat, ko se vid stabilizira.

Kratkovidnost v Sloveniji

Tudi v Sloveniji opažamo porast kratkovidnosti, predvsem pri otrocih in mladostnikih. Slovenski strokovnjaki opozarjajo, da je sodobni način življenja, kjer otroci vedno več časa preživijo pred zasloni in manj na prostem, eden glavnih razlogov za povečanje primerov miopije. Po ocenah je stopnja kratkovidnosti med slovenskimi otroki še vedno nižja v primerjavi z azijskimi državami, vendar pa je že dovolj visoka, da zahteva večje ozaveščanje staršev in skrbnikov o nujnosti rednih pregledov vida.

Kot pravi dr. Kristina Mikek, specialistka oftalmologije, v intervjuju za ABCzdravja, je redno preverjanje vida pri otrocih ključnega pomena. Prepozna diagnoza lahko povzroči, da se vid še dodatno poslabša, kar vodi v resnejše očesne bolezni, kot sta odstop mrežnice ali glavkom.

Napovedi za prihodnost

Napovedi so skrb vzbujajoče. Po ocenah bo do leta 2050 kar 69 % otrok v Aziji trpelo za kratkovidnostjo, medtem ko se bo v državah v razvoju to število gibalo okoli 40 %. Slovenski strokovnjaki opozarjajo, da je potrebno že danes ukrepati in povečati ozaveščenost o tveganjih, ki jih prinaša prekomerna uporaba tehnologije pri otrocih.

Miopija prizadene dekleta pogosteje kot fante, saj so deklice in mlade ženske manj aktivne na prostem in se pogosteje zadržujejo v zaprtih prostorih, bodisi zaradi šole ali domačih nalog . Dodatno tveganje predstavlja zgodnji začetek pubertete pri dekletih, kar lahko še poveča možnost razvoja kratkovidnosti.

Kratkovidnost ni zgolj težava vida, ampak lahko resno vpliva na kakovost življenja otrok. Slovenija ni izjema pri tem globalnem trendu, zato je nujno, da starši in vzgojitelji ukrepajo pravočasno. Z zgodnjimi pregledi, omejitvijo uporabe tehnologije in spodbujanjem aktivnosti na prostem lahko pripomoremo k zdravju oči in zmanjšamo tveganje za poslabšanje vida v prihodnosti.

Napisal: N. Z.

Vir: www, Freepik, Pexels