Končno razkrili kriminalce, ki so služili s prostitucijo, tole je zaupala ena izmed žrtev …

CELJE – Obsežna preiskava zlorabe prostitucije: kriminalisti razkrili brezkompromisno mrežo izkoriščevalcev

Kriminalisti celjske policije so po več kot dveh letih skrbno načrtovane preiskave razkrili delovanje kriminalne združbe, ki je sistematično izkoriščala ranljive ženske. Čeprav primer na prvi pogled morda spominja na kakšno kriminalko, gre za surovo realnost, ki razkriva brutalno manipulacijo in brezobzirno zlorabo ljudi.

Mreža, ki je delovala kot “podjetje”

Če kdo misli, da so takšni primeri omejeni na filme ali velike tuje prestolnice, naj se zamisli – tovrstna mreža je uspešno delovala v naših krajih. Združba je s svojim “poslom” zaslužila prek jasne in hladnokrvne organizacije. Imeli so skrbno razdeljene vloge: eden je bil “vodja oglaševanja”, ki je preko spleta privabljal stranke, drugi je bil logist, ki je urejal prevoze in namestitve, tretji pa je skrbel za plačilne tokove. Če bi te naloge izvajali za zakonit namen, bi lahko pisali zgodbo o uspešnem podjetništvu – žal je bil njihov cilj prav nasproten: izkoristiti ranljive posameznike za dobiček.

Žrtve, večinoma ženske iz Latinske Amerike, so bile zvabljene v Slovenijo z obljubami o boljšem življenju – kdo si ne bi želel pobegniti iz stiske in začeti znova? Namesto tega pa so pristale v mreži, kjer so njihova življenja postala prepredena z lažmi, manipulacijo in strahom. Ena izmed žrtev je kriminalistom zaupala, da ni imela ne dokumentov ne sredstev za povratek domov – njena edina možnost je bila poslušnost. Vir: poroča Policijska uprava Celje.

Slovensko podeželje kot prizorišče

Zanimivo je, da je mreža delovala na videz neopazno, na lokacijah, kjer bi marsikdo najmanj pričakoval – v najetih stanovanjih, skritih v sicer mirnih okoljih slovenskega podeželja. Gostinski lokali, ki so omogočali delovanje tega “posla”, niso vzbujali sumov pri lokalni skupnosti, kar odpira vprašanje: koliko podobnih zgodb ostane skritih? Je to edini tak primer? Ali pa gre le za vrh ledene gore?

Čeprav gre za zgodbo, ki se osredotoča na kriminal, se ne smemo slepiti, da to ni širši družbeni problem. Slovenija se zaradi svoje geografske lege – prehod med Vzhodom in Zahodom – pogosto znajde na poti kriminalnih združb, ki trgovanje z ljudmi vidijo kot “poslovno priložnost”.

Kazni in pravosodje: dovolj ostro?

Po zakonu je za tovrstna kazniva dejanja predpisana kazen zapora od enega do dvanajstih let, kar ni zanemarljivo – a ali je to dovolj? Storilci so namreč obtoženi trinajstih kaznivih dejanj po 175. členu Kazenskega zakonika. Čeprav je preiskovalni sodnik dvema od osumljencev odredil pripor, ostaja grenak priokus. Kaj pa žrtve? Ali lahko pravosodni sistem zares popravi njihova življenja, ali pa bodo rane – fizične, čustvene in socialne – ostale?

Pri tem je ključno poudariti, da je Slovenija sicer podpisnica številnih mednarodnih sporazumov o preprečevanju trgovanja z ljudmi, vendar se zdi, da so ti v praksi pogosto le mrtva črka na papirju. Ali bi morale oblasti nameniti več sredstev za odkrivanje in preprečevanje tovrstnih primerov? Morda. Ali je zakonodaja dovolj stroga? To je vprašanje, ki terja resno razpravo.

Kaj to pomeni za skupnost?

Primer, ki so ga razkrili celjski kriminalisti, je opozorilo za vse – ne le za organe pregona, temveč tudi za lokalne skupnosti. Ali smo kot družba dovolj pozorni na to, kar se dogaja okoli nas? Ali si zatiskamo oči pred znaki, ki bi lahko razkrili zlorabe?

Lokalne skupnosti bi morale igrati ključno vlogo pri prepoznavanju tovrstnih težav. Priporočilo Evropske komisije iz leta 2021, ki poudarja pomen sodelovanja med državami in ozaveščanja lokalnih prebivalcev, ostaja aktualno. Če želimo tovrstna kazniva dejanja izkoreniniti, moramo delovati skupaj – policija, nevladne organizacije, lokalne skupnosti in posamezniki.

Smo kot družba pripravljeni?

Celjski primer ni le zgodba o kriminalni združbi, temveč zgodba o neuspehu družbe pri zaščiti najbolj ranljivih. Čeprav so storilci zdaj kazensko ovadeni, ostajajo vprašanja: koliko podobnih zgodb ostaja neodkritih? Ali bodo organi pregona v prihodnosti bolje pripravljeni? In predvsem, ali lahko kot družba preprečimo, da bi se takšne grozote sploh zgodile?

Žrtve, ki so preživele tovrstne zlorabe, potrebujejo več kot le pravno zadoščenje – potrebujejo tudi podporo pri vračanju v normalno življenje. In morda je prav v tem ključna naloga, ki jo moramo kot družba izpolniti.

Vir: poroča Policijska uprava Celje.

Napisal: N. Z.