Kriza v slovenski policiji: Ali bo varnost državljanov ogrožena zaradi pomanjkanja kadra?

LJUBLJANA – Policijske vrste se v Sloveniji krčijo, varnost državljanov pa je vedno bolj ogrožena. Če se bo trend odhajanja zaposlenih nadaljeval, bomo morda priča resnim težavam pri zagotavljanju varnosti, opozarjajo sindikati in stroka.

Alarmantni podatki o odhodih in prihajajoči kadrovski krizi

Slovenska policija se sooča z resnimi kadrovskimi težavami, saj je letošnje leto zaznamovalo veliko število odhodov zaposlenih. Po zadnjih podatkih je 264 zaposlenih zapustilo svoje delo, medtem ko so uspeli na novo zaposliti le 127 policistov in drugih uslužbencev. Poročilo Policijskega sindikata Slovenije opozarja, da bi lahko to stanje v bližnji prihodnosti pripeljalo do težav pri zagotavljanju varnosti. V avgustu so v pismu predsedniku vlade izrazili skrb, da se vlada ne odziva dovolj resno na težave, s katerimi se soočajo.

Medtem ko je bilo leta 2022 kar 822 novih zaposlitev v policiji, se je zanimanje za delo v policiji letos drastično zmanjšalo. Sindikati pojasnjujejo, da se zaposleni upokojujejo ali odhajajo zaradi nezadovoljstva z usklajevanjem dela in zasebnega življenja, prenizkih plač in nevarnosti policijskega poklica. Hkrati pomanjkanje kadra vodi v kopičenje nadur in vse večjo obremenitev preostalih zaposlenih.

Padec zanimanja za delo v policiji

Razmere, v katerih deluje slovenska policija, so zaskrbljujoče. Kadrovska zasedenost nekaterih policijskih postaj je padla pod 50 odstotkov, kar pomeni, da nekateri kraji nimajo niti ene dnevne patrulje, poročajo iz Policijskega sindikata Slovenije. Poleg tega se vse več zaposlenih sooča z poškodbami, saj letno poročilo navaja, da se pri delu poškoduje več kot 200 policistov.

Glavni razlog za odhode so nizke plače v kombinaciji z nevarnostjo poklica, opozarjajo sindikati. V zadnjih letih je gospodarska situacija v Sloveniji dobra, brezposelnost nizka, zato ljudje raje izberejo bolje plačane službe v zasebnem sektorju. Večji zaposlovalci iz zasebnega sektorja ponujajo boljše pogoje dela, kar zmanjšuje zanimanje za policijski poklic.

Spremembe pri vstopnih pogojih in fizični pripravljenosti

Policija se je prilagodila trenutnim razmeram s spremembo vstopnih pogojev. Zdaj imajo kandidati med usposabljanjem daljše obdobje, v katerem lahko izboljšajo svoje fizične sposobnosti. Pred tem je bilo za kandidate bistveno težje, saj so morali določene fizične standarde izpolnjevati že pred vstopom v policijo. Vendar pa so v nekaterih krogih izraženi pomisleki, da to pomeni znižanje standardov, kar lahko vpliva na kakovost kadra v prihodnosti.

Reporter navaja, da se vse več ljudi sprašuje, ali so novi pogoji za vstop v policijo zadostni in ali bodo novozaposleni kos zahtevnim nalogam, s katerimi se sooča slovenska policija. Kljub temu vodstvo policije poudarja, da je izboljšanje fizične pripravljenosti med usposabljanjem nujno zaradi trenutne pomanjkljivosti kadra.

Pomožni policisti – nujna začasna rešitev

Ena od rešitev, s katero se policija trenutno sooča s pomanjkanjem kadra, je večje vključevanje pomožnih policistov. Ti so bili sprva vključevali predvsem za usposabljanje, vendar so po migrantskem valu leta 2015 začeli opravljati tudi operativne naloge. Letos se pričakuje, da bo število vpoklicev pomožnih policistov rekordno. Do konca julija so jih vpoklicali že 11.620-krat, kar pomeni, da je vsak pomožni policist vsaj enkrat opravil dnevno nalogo.

Po podatkih Generalne policijske uprave bodo pomožni policisti do konca leta vključevali v mešane patrulje na mejah, pomagali pri zagotavljanju varnosti na večjih prireditvah in delovali na varnostno obremenjenih območjih. Vključevali jih bodo tudi za obvladovanje večjega števila kršitev in kriminala na območjih z večetničnimi skupnostmi.

View this post on Instagram

A post shared by Slovenska policija (@police_slovenia)

Rešitve za prihodnost – višje plače in reforma

Vprašanje, ki se pojavlja med strokovnjaki in sindikalisti, je, ali bo plačna reforma dovolj, da bi povečala zanimanje za delo v policiji. Povpraševanje po policistih se bo še naprej povečevalo, če bo trenutni trend upadanja zaposlenih ostal. Poleg tega so nujne daljnosežne reforme, ki bi izboljšale pogoje dela policistov in zagotovile boljšo usklajenost med delom in zasebnim življenjem.

Čeprav je vodstvo policije letos uspelo nekoliko omiliti kadrovsko luknjo, je jasno, da bo potrebno dolgoročno ukrepanje. Poroča Policijski sindikat Slovenije, da bodo za resnične spremembe potrebne konkretne reforme in izboljšave delovnih pogojev, da se prepreči nadaljnji odliv zaposlenih in zagotovi varnost državljanov.

Napisal: N. Z.

Vir: Dnevnik.si, www, IG (Policija Slovenija), X

Hrvaški turizem v krizi: “najslabša sezona do sedaj!”

Hrvaška, dolgoletna poletna destinacija za številne evropske turiste, se letos sooča z nečim, kar nihče ni pričakoval – drastičnim upadom turistov. Zgodba iz Crikvenice je le vrh ledene gore. Igor Ivančić, lastnik fotografske trgovine in štirih apartmajev, je za Slobodno Dalmacijo razkril, da so letos apartmaji napol prazni, čeprav so cene enake kot lani. Lansko leto so začeli z najemom sredi julija in do konca septembra so bili polno zasedeni. Letos pa imajo na isti dan dva apartmaja prazna. Cene se gibljejo med 140 in 150 evri za noč, kar je za novo obnovljene in razkošne apartmaje ob morju, več kot ugodno.

Podobna slika se odvija tudi v restavracijah in lokalih. Lastniki gostinskih objektov ob morju in družinskih hotelov, ki poslujejo že 20 let, so razočarani nad letošnjo sezono. “V primerjavi z lanskim letom je sezona za vsaj 40 odstotkov šibkejša,” pravijo. Tudi hoteli imajo težave s polno zasedenostjo, kar predstavlja velik izziv, saj imajo mnoge zaposlene z vsega sveta.

Uradni podatki

Kljub temu, da hrvaško ministrstvo za turizem trdi, da je bilo od začetka leta za en odstotek več prenočitev in da je julij prinesel enako število turistov kot lani, realnost na terenu kaže drugačno sliko. Zasebne nastanitve so se povečale za kar 23 tisoč ležišč, kar pomeni, da je ponudba večja od povpraševanja.

Razlogi za upad

Eden glavnih razlogov za upad turistov je povečana konkurenca drugih sredozemskih destinacij, kot sta Grčija in Turčija, ki ponujata konkurenčne cene in privlačne turistične pakete. Poleg tega je bilo letos veliko poročil o povišanju cen na Hrvaškem, kar je marsikaterega turista odvrnilo od obiska.

Vse več turistov se odloča za raziskovanje manj znanih destinacij ali celo za domače počitnice, kar je še dodatno prispevalo k upadu obiskov na Hrvaškem. Vpliv pandemije COVID-19 je še vedno prisoten, saj so mnogi turisti previdni pri potovanjih v tujino.

Hrvaški turistični delavci se morajo prilagoditi novi resničnosti. Lastniki nastanitev in restavracij morajo razmisliti o novih strategijah za privabljanje gostov. Ponudba dodatnih storitev, znižanje cen in izboljšanje kakovosti storitev so le nekateri izmed korakov, ki jih lahko sprejmejo za izboljšanje situacije.

Mnenja turistov

Veliko turistov, ki so Hrvaško obiskali v preteklih letih, je na spletu izrazilo svoje razočaranje nad povišanimi cenami in gnečo. Ena izmed turistk je na družbenih omrežjih zapisala: “Hrvaško sem obiskala že večkrat, a letos so cene previsoke za tisto, kar ponujajo. Raje sem se odločila za Grčijo, kjer sem za manj denarja dobila boljšo storitev.”

Prihodnost hrvaškega turizma je negotova. Potrebne bodo drastične spremembe in prilagoditve, da se ponovno pridobi zaupanje turistov. Strategije trajnostnega turizma, promocija manj znanih destinacij in izboljšanje kakovosti storitev so ključni koraki, ki jih mora Hrvaška sprejeti.

Kljub trenutni krizi pa Hrvaška ostaja privlačna destinacija z bogato kulturno dediščino, čudovitimi plažami in gostoljubnimi ljudmi. S pravilnim pristopom in inovativnimi rešitvami lahko hrvaški turizem ponovno zacveti. Ena izmed možnih rešitev je tudi boljša promocija na novih trgih, kot so Azija in Južna Amerika, kjer je potencial za rast turizma velik.

Letošnja turistična sezona na Hrvaškem je zagotovo ena najslabših v zadnjih letih. Vendar pa obstaja upanje, da se s pravimi ukrepi in strategijami lahko vrnejo zlati časi hrvaškega turizma. Potrebno bo sodelovanje med vsemi deležniki v turistični industriji, da se ponovno vzpostavi zaupanje in privabi turiste nazaj na Hrvaško obalo.

Zapisal: N. Z. Vir: www