KRMELJ – Projekt bivalne enote za starejše v Krmelju: Preloženo na leto 2025 – kje so prioritete?

Obljube, načrti, pričakovanja – a za Krmelj očitno nič od tega ne bo uresničeno letos. Gradnja bivalne enote za starejše, ki je bila dolgo časa predstavljena kot eden ključnih projektov Občine Sevnica, je bila prestavljena na prihodnje leto. Odločitev postavlja več vprašanj, kot ponuja odgovorov.

“Projekt prihodnosti”, ki ostaja v prihodnosti

Ko so občinski predstavniki v začetku leta oznanjali načrte za gradnjo nove bivalne enote v Krmelju, je bil ton skorajda slovesen – kot da bi šlo za zgodovinski trenutek za lokalno skupnost. Lokacija je bila že izbrana: naslov Krmelj 38, občinsko zemljišče. Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca, ki velja za ugledno institucijo v regiji, je že pripravil osnutek projekta, ki je obljubljal sodoben objekt, prijazen starejšim, zasnovan tako, da bi izpolnil vse standarde za sofinanciranje iz državnih razpisov.

A zdaj? Projekt prihodnosti ostaja v prihodnosti. Zakaj? »Proračun ima omejitve,« pravijo občinski uradniki – stavek, ki ga občani zadnje čase slišijo prepogosto. Čeprav razumejo finančne omejitve, je jasno, da jih to ne pomirja. »Kako to, da se za nove ceste vedno najde denar, za ljudi pa ne?« je dejal eden izmed občanov na nedavnem srečanju krajanov.

Med tem kot mi zagotavljajo viri, so v Krmelju gradnjo zamaknili za naslednje leto.
Saj je mačehovska občina Sevnica prestavila projekt v proračun za naslednje leto.
Prioritete. pic.twitter.com/rPQw8YpH2U

— Žan Jankovič (@jankuc96) December 5, 2024

Starajoča se skupnost brez osnovnih rešitev

Krmelj ni le še ena vasica v občini Sevnica; je kraj z zgodovino, skupnostjo, ki jo sestavljajo predvsem starejši občani. Po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se je delež prebivalcev, starejših od 65 let, v občini Sevnica od leta 2010 povečal za več kot 20 %. In zdaj? Ti isti ljudje, ki so desetletja gradili in oblikovali lokalno skupnost, bodo še vedno čakali – in čakali – na rešitev.

Da bi razumeli širšo sliko, si zamislimo sledečo situacijo: starejša gospa iz Krmelja, ki potrebuje pomoč pri vsakodnevnih opravilih, je prisiljena iskati oskrbo v oddaljenem Trebnjem ali celo Novem mestu, kjer so čakalne dobe že tako dolge, da se zdi, kot da je sistem ustvarjen, da razočara. In potem slišimo, da so pri občinskem proračunu “druge prioritete”. Ali ni to – milo rečeno – ironično?

Cene rastejo, problemi pa ostajajo

Poleg moralnih vprašanj o tem, kaj pomeni prestavitev projekta za skupnost, je tu še povsem praktičen problem: stroški gradnje ne bodo nižji. Prav nasprotno – glede na trenutne trende v gradbeništvu bodo stroški najverjetneje narasli. Gradbeni strokovnjaki opozarjajo, da inflacija v sektorju pomeni vsaj 10-odstotno letno rast stroškov. Torej, če je bil projekt letos ocenjen na približno 1,5 milijona evrov, bo prihodnje leto ta številka skoraj zagotovo presegla 1,6 milijona evrov. In to je optimistična ocena.

A tudi tu se zdi, da občinski svet ne vidi širše slike. »Če bi projekt začeli letos, bi se izognili nekaterim predvidenim podražitvam,« opozarja lokalni strokovnjak za gradbeništvo (viri: Domovinsko ogledalo). Morda bi moral nekdo to sporočiti proračunskim načrtovalcem.

Je prestavitev res edina možnost?

Občina je sicer zagotovila, da bo projekt prijavljen na razpis Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ko bo pripravljen, in da bo gradnja predvidoma zaključena leta 2026. Ampak resno – je to najboljša možna rešitev? Zakaj niso raziskali dodatnih virov financiranja? Evropski skladi, partnerstva z zasebnimi investitorji ali celo lokalne pobude bi lahko omogočile, da projekt ne bi obstal v fazi “čakajmo do prihodnjega leta”.

In tu je še drugo vprašanje: ali je prestavitev res zgolj posledica finančnih omejitev, ali pa gre za preprosto pomanjkanje politične volje? V lokalni politiki so se že pojavile kritike, da občinski svet posveča preveč časa “kozmetičnim” projektom, kot so prenove pločnikov in cest, namesto da bi se osredotočil na ključne infrastrukturne projekte, ki bi resnično izboljšali življenje občanov.

Kaj lahko pričakujemo?

Odločitev o prestavitvi je sicer dokončna, a to še ne pomeni, da prebivalci Krmelja ne smejo zahtevati večje transparentnosti in odgovornosti od svojih predstavnikov. Če nič drugega, lahko pričakujemo, da bo tema znova vroče politično vprašanje na prihodnjih lokalnih volitvah.

Medtem pa ostaja grenak priokus – obljube, ki niso bile izpolnjene, starejši, ki bodo še naprej ostajali brez ustrezne oskrbe, in občani, ki se vse bolj sprašujejo, ali so njihove prioritete tudi prioritete občinskega sveta.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www

KRMELJ – Po osmih mesecih: Mostovi skoraj zaključeni, cena vrtoglava

Gradnja dveh novih mostov v Krmelju, ki povezujeta Krmelj z Gabrijelami in industrijsko cono, se končno bliža koncu. Čeprav je projekt vreden skoraj 800.000 evrov, še vedno traja dlje, kot so mnogi pričakovali. Se sprašujete, kam točno je šel ves ta denar? Tako kot mnogi domačini, ki si med vožnjo po obvozu že kar nekako želijo, da bi mostova bila končno odprta.

Dolgotrajni postopki in dodatni zapleti

Vse se je začelo lansko jesen, ko je bila podpisana pogodba z izvajalcem, podjetjem Gradnje d.o.o. iz Boštanja. Toda zapleti so hitro sledili. Najprej je bilo potrebno pridobiti služnost na zasebnih zemljiščih, kar se je zavleklo do februarja 2024. Potem je prišel še moratorij Zavoda za ribištvo, ki je preprečil kakršnekoli gradbene posege v strugi potoka med drstenjem rib, kar je pomenilo, da so dela lahko začela šele marca. Ves ta čas je lokalna skupnost potrpežljivo čakala na napredek, medtem ko so stroški postopoma rasli. “Takšne postopke bi lahko predvideli že prej,” bi rekli nekateri domačini, ki so se soočali z zaporami cest in obvozi.

Vse za varnost, a koliko bo to stalo?

Seveda, varnost je ključna, še posebej pri infrastrukturi, ki povezuje pomembne točke v občini. Oba mostova sta bila v slabem stanju – most proti Gabrijelam je bil kamnit z dvema obokoma, most proti industrijski coni pa betonski. Zaradi dotrajanosti je bilo potrebno oba mostova popolnoma porušiti in zgraditi nova. Toda ali res potrebujemo skoraj 800.000 evrov za to? Številni prebivalci se sprašujejo, ali bi se ta denar lahko porabil bolje, še posebej, ker je lokalna cesta med Krmeljem in Gabrijelami popolnoma zaprta že od začetka del.

Projekt vključuje tudi protipoplavne ukrepe in ureditev komunalne infrastrukture, kar pomeni dodatne stroške in čas, vendar se mnogi sprašujejo, ali so bile res potrebne vse te spremembe. Vse to skupaj prispeva k stroškom, ki morda presegajo pričakovanja lokalne skupnosti.

Gradnja se bliža koncu, ali bo most dejansko prevozen pravočasno?

Kljub vsemu so izvajalci optimistični. Kot pravijo, bodo mostovi prevozni že prej, preden bodo vsa dela uradno zaključena decembra 2024. Ali bo to res? Glede na pretekle zamude in številne zaplete, ki so spremljali projekt, mnogi dvomijo, da bodo lahko kmalu brezskrbno uporabljali nove premostitvene objekte. “Kdaj bomo lahko končno brez obvoza prišli do šole?” se sprašujejo domačini, ki so bili že več mesecev odrezani od neposredne povezave.

Cena infrastrukture: Ali je res vredno tega?

Ko primerjamo ceno tega projekta s podobnimi, se zdi, da je 770.296,37 evrov precejšnja vsota. In za kaj vse gre ta denar? Poleg gradnje mostov projekt vključuje še razširitev ceste, ureditev kanalizacije, meteorne vode in celo prestavitev električnih kablovodov, kar seveda povečuje stroške. Morda bi lahko del teh sredstev namenili tudi za bolj trajnostne rešitve, vendar so bile prioritete očitno drugje. “Za ta denar bi lahko prenovili še marsikaj drugega,” pravijo skeptični prebivalci.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?

S prihajajočim decembrom in obljubami o odprtju mostov, bo zanimivo videti, ali bodo vsa dela zaključena pravočasno. Čeprav izvajalec projekta zagotavlja, da so na pravi poti, in se trudijo za najvišjo kakovost izvedbe, bo končna sodba seveda v rokah lokalne skupnosti, ki bo morala živeti z rezultati. A zaenkrat ostaja odprto vprašanje: Je bil ta projekt res vreden vseh stroškov in zapletov?

Napisal: N. Z.

Vir: ePosavje, Občina Sevnica, www