V nedeljo, 9. marca 2025, je Šentrupert doživel pomemben dogodek: slavnostno odprtje prenovljenega kulturnega doma, ki je po obsežni prenovi znova zaživel kot osrednje stičišče kulturnega dogajanja v občini. Dogodka so se udeležili številni častni gostje, med njimi župan Tomaž Ramovš, direktor podjetja Pagras d.o.o. Matjaž Pavlin ter častni občani, ki so s prerezom traku simbolično predali prostor v uporabo skupnosti.​

Župan Tomaž Ramovš je v svojem nagovoru poudaril pomen ohranjanja in razvoja kulturne dediščine ter ustvarjalnosti v lokalnem okolju. Izpostavil je, da bo prenovljeni dom kulture postal srce, kjer se bodo srečevali ljubitelji umetnosti vseh vrst – od gledališča, glasbe, plesa, likovne umetnosti pa do izobraževalnih dejavnosti in ustvarjalnih delavnic.​

Zgodovinski pomen doma kulture

Zgodovina tega prostora sega skoraj 100 let nazaj, ko so predniki Šentruperta ustvarili skupni prostor za druženje in kulturno izmenjavo. V različnih obdobjih, tako veselih kot težkih, je dom kulture služil kot stičišče različnih generacij, ki so delile kulturo med seboj in širšo javnostjo. V zadnjih letih je bil zaradi slabega stanja zaprt, kar je predstavljalo velik izziv za lokalno skupnost.​

Obsežna prenova za novo življenje prostora

Novembra 2024 se je začela obsežna prenova doma kulture. Izbrani izvajalec, podjetje Pagras d.o.o., je izvedel sanacijo vlažnih sten, uredil ogrevanje, razsvetljavo, sanitarije ter pomožni prostor z manjšo kuhinjo. Obnovljena so bila tudi tla, okna in vrata, kar je prostoru povrnilo prvotno lepoto. Poleg tega so bili nabavljeni novi stoli za dvorano, kar bo obiskovalcem omogočilo udobnejše spremljanje prireditev.​

Estetska obogatitev prostora

Vhod v dvorano sedaj krasita dve pomembni deli. Na desni strani ob vhodu je kvačkan grb občine, ki ga je izdelala ga. Jelka Gorenc, kar predstavlja edinstveno povezavo med tradicionalno obrtjo in lokalno identiteto. Na levi strani pa je razstavljen plakat predstave “Deseti brat” iz leta 1951, ki je bila na odru kulturnega doma uprizorjena pod režisersko taktirko g. Bojana Brezovarja. Njegov sin, prav tako g. Bojan Brezovar, je sliko poklonil domu, kar dodatno poudarja kontinuiteto kulturnega izročila v Šentrupertu.​

Slavnostno odprtje z bogatim kulturnim programom

Slavnostno odprtje prenovljenega doma kulture je povezoval Lojze Bojanc, dogodek pa so obogatili nastopi Valentine Fink Klobučar, vokalne skupine Lilith in klape Semikanta, kar je obiskovalcem ponudilo pester in kakovosten kulturni program. Župnik Jakob Trček je dom tudi blagoslovil, kar simbolizira duhovno povezanost skupnosti in prostora.​

Finančni vidik prenove

Celotna prenova doma kulture je stala približno 100.000 EUR, kar predstavlja pomembno investicijo v kulturno infrastrukturo občine. Sredstva so bila namenjena nujnim vzdrževalnim delom, ki so bila ključna za ohranitev in nadaljnjo uporabo prostora.​

Pomen prenove za lokalno skupnost

Prenovljeni dom kulture predstavlja novo priložnost za razvoj kulturnih dejavnosti v Šentrupertu. Kot osrednji prostor za srečevanje, ustvarjanje in izobraževanje bo omogočal prebivalcem vseh generacij, da se vključijo v različne kulturne aktivnosti, s čimer se bo krepila povezanost in identiteta skupnosti.​

Prihodnji načrti in izzivi

Občina Šentrupert načrtuje, da bo dom kulture v prihodnje gostil številne prireditve, delavnice in izobraževalne programe, ki bodo obogatili kulturno življenje v kraju. Eden izmed izzivov bo zagotovo vzdrževanje in nadaljnje izboljšave infrastrukture ter spodbujanje občanov k aktivnemu sodelovanju in soustvarjanju kulturnega programa.​

Odprtje prenovljenega doma kulture v Šentrupertu je pomemben mejnik za lokalno skupnost. Pomeni oživitev prostora, ki je skozi desetletja služil kot središče kulturnega dogajanja, ter odpira nove možnosti za razvoj in ohranjanje kulturne dediščine. S tem korakom je Šentrupert pokazal, da ceni svojo preteklost in z optimizmom zre v prihodnost, kjer bo kultura še naprej igrala ključno vlogo v življenju občanov.

1

2

3

4

5

6

7

8

9

J.P.
Vir: Dom kulture Šentrupert
Foto: Rok Mihevc

20. februar. Še en datum v koledarju? Ne čisto. Gre za dan, ki ga zgodovina ni pustila pri miru – od velikih prelomnic v vesoljskih raziskavah, drastičnih ideoloških manifestov, ki so stresli umetnost in kulturo, pa vse do vprašanj, ki jih (sicer bolj iz vljudnosti) enkrat letno odpiramo o socialni pravičnosti. Kaj vse se je zgodilo na ta dan? Kdo so ljudje, ki so pustili pečat? In, morda še pomembneje – kaj nam danes vse to sploh pomeni?

Svetovni dan socialne pravičnosti – Ideali na papirju, realnost v sencah

Če bi verjeli uradnim proglasom, bi danes morali razmišljati o pravičnejšem svetu. Združeni narodi so leta 2007 razglasili 20. februar za Svetovni dan socialne pravičnosti – ker očitno potrebujemo poseben dan, da se vsaj za trenutek pretvarjamo, da nas globalna neenakost zanima.

V Sloveniji se radi pohvalimo, da smo socialna država, ampak, roko na srce – vsak, ki je kdaj poskušal priti do specialista brez večmesečnega čakanja ali pa prejemnik minimalne plače poskušal preživeti mesec brez minusa na računu, ve, da se besede in dejanja pogosto ne ujemajo. Se bomo danes res pogovarjali o neenakosti? Ali bomo slišali le še en niz praznih političnih floskul, preden gremo nazaj k svojim vsakodnevnim skrbi?

John Glenn – Ameriški junak ali samo še en vojak v vesoljski tekmi?

20. februarja 1962 se je John Glenn v plovilu Friendship 7 podal na zgodovinsko potovanje in postal prvi Američan, ki je trikrat obkrožil Zemljo. Vse lepo in prav – a ne pozabimo, da je bilo to obdobje, ko sta se ZDA in Sovjetska zveza tekmovali v tem, kdo bo hitreje zmagal v vesoljskem spektaklu, ne pa v tem, kdo bo prvi poskrbel za blagostanje svojih državljanov.

Danes, v času, ko Jeff Bezos in Elon Musk vozita milijarderje na kratke izlete v vesolje, se postavlja vprašanje: ali smo res priča velikemu znanstvenemu napredku ali le še eni obliki elitizma, ki si ga privoščijo najbogatejši? Glenn je šel v vesolje v imenu raziskovanja in nacionalnega ponosa. Danes? Greš v vesolje, če imaš dovolj denarja in si želiš “izkušnje”. Lepo, a hkrati žalostno.

Manifest futurizma – Ko je tehnologija postala religija

Leta 1909 je Filippo Tommaso Marinetti v pariškem časopisu Le Figaro objavil Manifest futurizma. V njem je poveličeval hitrost, industrijo, vojno in odklon od tradicije – kar zveni presenetljivo sodobno, kajne?

Futuristi so verjeli v tehnologijo kot odrešenje, nekaj, kar bo izkoreninilo zastarele vrednote in ustvarilo novi svet. Ampak – ali ni ravno slepa vera v tehnologijo tista, ki nam danes povzroča največ težav? Od umetne inteligence, ki piše članke (khm, khm), do algoritmov, ki nam oblikujejo resničnost, ne da bi se tega sploh zavedali – vprašanje je, ali tehnologija res služi nam ali pa smo mi tisti, ki nevede služimo njej.

Ustanovitev Slovenske kulturne akcije – O izseljencih, ki jih Slovenija rada pozabi (razen če so uspešni)

20. februarja 1954 je bila v Buenos Airesu ustanovljena Slovenska kulturna akcija, društvo, ki je pomagalo slovenskim izseljencem ohranjati jezik, kulturo in identiteto. In čeprav bi bilo logično, da bi bila Slovenija ponosna na svojo diasporo, resnica ni tako preprosta.

Slovenci se radi hvalimo z uspešnimi rojaki v tujini – če postanejo svetovno znani športniki, znanstveniki ali umetniki. A koliko ljudi pri nas ve, koliko generacij Slovencev v Argentini, Kanadi, ZDA ali Avstraliji še vedno govori slovensko? Koliko jih je poskušalo ohraniti stik z domovino, a se soočili z birokracijo in nezanimanjem? Slovenija jih rada slavi – a le na razglednicah, ne pa v praksi.

Janez Krstnik Mayr – Pozabljen velikan tiskarstva

20. februarja 1634 se je rodil Janez Krstnik Mayr, človek, ki je v 17. stoletju pomembno prispeval k razvoju tiskarstva na Slovenskem. V času, ko je bila pismenost privilegij elite, je bil njegov prispevek neprecenljiv – saj je omogočil, da so se slovenske knjige širile in tako ohranjale jezik ter kulturo.

Danes? Živimo v informacijski dobi, kjer vsakdo z internetno povezavo lahko dostopa do vsebine – pa vendar smo še vedno pogosto žrtve površnih, hitro napisanih in nepreverjenih informacij. Bi Mayr v današnjem svetu sploh imel možnost? Ali pa bi ga povozila poplava spletnih “resnic”, ki trajajo natanko toliko časa, dokler nekdo ne klikne na naslednji članek?

In kaj nam prinaša 20. februar 2025?

Če smo realni – večinoma enako kot vsako leto. Politiki bodo govorili o pravičnosti, milijarderji o tehnologiji, mi pa bomo hiteli naprej, ne da bi se kaj dosti ustavili ob teh zgodbah.

Morda bi bil najboljši način, da obeležimo ta dan, preprost: ne le poslušati praznih besed, temveč dejansko narediti nekaj, kar ima smisel. Postaviti si vprašanja – kako lahko izboljšamo svet okoli sebe? Kako lahko vplivamo na družbo, namesto da se le pritožujemo nad njo? Če zgodovina uči eno stvar, je to ravno to – da nič ne spremeniš, če ne poskusiš.

Torej – 20. februar, navaden dan? Morda. A lahko bi bil tudi dan, ko se odločimo, da bomo začeli razmišljati malo drugače.

Pripravil: E. K. Vir: www

Ste kdaj pomislili, koliko stane biti kurent? Ne le v smislu vloženega časa in energije, temveč tudi denarja? Čeprav se marsikdo ob pustu rad našemil v tega mističnega lika, prava, avtentična kurentija ni zgolj kostum, temveč izjemno dragocen izdelek rokodelske spretnosti in stoletne tradicije. A še preden se ozremo na ceno celotne oprave, se ustavimo pri enem ključnih elementov – zvoncih.

Zvonci: bistveni element, ki kurenta loči od vseh drugih mask

Kurent brez zvoncev je kot zima brez snega – nekaj bi manjkalo, kajne? Kurenti nosijo zvonce ne zgolj zaradi značilnega zvoka, temveč zaradi verovanja, da njihov hrup odganja zle sile in kliče pomlad. Zvonci niso zgolj dodatek, ampak srčika tega mističnega lika.

Tradicionalno kurent nosi pet zvoncev – trije spredaj in dva zadaj, pritrjeni na močan usnjen pas okoli pasu. Zakaj ravno pet? Ker ta številka zagotavlja najboljši razpon zvokov, ki se zlijejo v značilen, ritmičen ropot, s katerim kurenti preganjajo zimo in prinašajo srečo. Nič čudnega, da so zvonci pogosto dražji od samega kožuha!

Koliko stanejo zvonci za kurenta?

Če pogledamo trg, vidimo, da so cene izjemno raznolike. Na spletnih oglasnikih, kot je bolha.com, se rabljeni zvonci prodajajo že za 300 evrov, medtem ko novi, ročno izdelani zvonci vrhunskih mojstrov dosegajo cene tudi do 1000 evrov.

Zakaj takšna razlika? Materiali in izdelava igrajo ključno vlogo. Najbolj cenjeni zvonci so ročno kovani, natančno uglašeni in narejeni iz kakovostne kovine, ki omogoča dolg in resonanten zvok. Cenejše različice so pogosto serijsko izdelane in nimajo enake akustične globine. Stari mojstri pravijo, da je dober zvonec tak, da ga slišiš še dolgo po tem, ko se kurent že oddalji.

Primerjava s preteklostjo: so cene res višje?

Nedvomno, cene so zrasle. Še pred desetimi leti so se kakovostni zvonci prodajali za okoli 150–200 evrov, danes pa je ta znesek vsaj podvojen, če ne potrojen. Kaj je razlog?

1. Upad števila mojstrov – izdelovalcev zvoncev in kurentij je vse manj, saj je to delo zahtevno in terja ogromno znanja.
2. Rast cen surovin – kakovostna kovina in usnje sta danes dražja kot nekoč.
3. Porast zanimanja – kurentovanje ni več le lokalna tradicija, ampak svetovno znan dogodek, ki vsako leto privablja na tisoče turistov in navdušencev, kar posledično dviguje povpraševanje po kurentijah in zvoncih.

Kurentija – naložba ali luksuz?

Celotna kurentija za odrasle danes lahko stane tudi 2000 evrov ali več, pri čemer zvonci predstavljajo znaten del stroška. A zanimivo je, da se število kurentov kljub temu ne zmanjšuje – nasprotno, iz leta v leto jih je več! Zakaj?

Ker biti kurent ni zgolj pustna norčija, temveč privilegij, način življenja, čast, ki jo preneseš na naslednje generacije. To ni le kostum, ki ga enkrat oblečeš in odložiš v omaro – to je dediščina, ki jo nosiš s ponosom. Morda je cena visoka, toda za pravega kurenta je vsak evro dobro vložen.

Pripravil: E. K. Vir: Facebook

Vsak dan ima svojo zgodbo, toda 25. januar ni zgolj običajen zimski dan, ko se sprašujemo, kdaj bo končno več svetlobe in manj nizkih temperatur. Ta dan prinaša preplet naravnih katastrof, kulturnih dosežkov in majhnih, a ključnih korakov, ki so zaznamovali slovensko zgodovino in širši svet. Čeprav bi lahko rekli, da je vsak datum prelomnica na svoj način, pa je 25. januar nekaj posebnega.

Potres na Koroškem: Ko so se tresle gore in srce Evrope

Začnimo pri enem najbolj grozljivih dogodkov tega dne. Leta 1348 je Ziljsko dolino na Koroškem prizadel eden najhujših potresov v zgodovini Srednje Evrope. Kaj to pomeni? Da so se gore dobesedno razsule, pobočja Dobrača so se sesula in zajezila reko Ziljo. Nastalo je jezero, ki je s svojo poplavo zalilo dolino do 30 metrov visoko. Če si danes ogledate pokrajino, boste morda opazili njene posledice, toda težko si predstavljamo, kako kaotično je bilo življenje takrat.

Ljudje so ta dogodek razumeli kot božjo kazen – razumljivo, glede na to, da je bil srednji vek prepleten z mistiko in religijo. A ne pozabimo: v tem času ni bilo seizmografov ali gradbenih standardov, ki bi omilili posledice. Če bi kaj takega danes prizadelo Slovenijo, bi nas čakale poplave, infrastrukturni kolaps in zagotovo dolgotrajne debate o tem, kdo je bil za kaj odgovoren.

Angela Vinčeca: Glas Beneških Slovencev, ki ni zamrl

Na današnji dan leta 1892 se je rodil Angela Vinčeca, ime, ki morda ni tako znano, kot bi si zaslužilo. Bil je pomemben kulturni delavec med Beneškimi Slovenci, človek, ki je kljuboval političnim pritiskom in se boril za ohranitev slovenskega jezika in kulture v Italiji. Njegovo delo ni bilo enostavno – italijanizacija je pritiskala na vse strani, vendar je vztrajal.

Zakaj je to pomembno? Ker je Vinčec dokaz, da lahko tudi posameznik, obdan z navidez nepremagljivimi ovirami, pusti trajen pečat. Njegova prizadevanja niso bila zgolj simbolična – so konkretno prispevala k ohranitvi slovenske identitete v Benečiji, kjer se še danes borijo za svoje pravice. Njegov glas je bil tih, a močan.

France Mihelič: Umetnik, ki je oživil slovensko dušo

Leta 1907 se je rodil France Mihelič, eden najpomembnejših slovenskih slikarjev 20. stoletja. Njegova umetnost ni zgolj slikarsko delo – je okno v slovensko dušo. Mihelič je prehajal od ekspresionizma do nove stvarnosti in v svojih delih pogosto uporabljal motive iz slovenskega ljudskega izročila.

Če si ogledate katero od njegovih slik, boste opazili, da niso le vizualni prikazi, temveč zgodbe. Prikazujejo trdoto in lepoto slovenske pokrajine, hkrati pa raziskujejo kompleksne čustvene plasti človekove narave. Mihelič nas spomni, kako močna je lahko umetnost, ko izraža tisto, kar se ne da povedati z besedami.

Monte Carlo in Slovenci: Drznost na mednarodnem odru

Leta 1960 so se slovenski dirkači prvič udeležili slovitega rallyja Monte Carlo. Ta dogodek, ki je sinonim za eleganco, hitrost in tehnično mojstrstvo, je za Slovenijo predstavljal pomemben korak. Takrat nismo imeli naprednih avtomobilov ali bogatih sponzorskih pogodb, a naši dirkači so dokazali, da lahko s predanostjo in pogumom premagamo tudi največje izzive.

Morda se zdi rally manj pomemben kot kulturna dediščina, toda pomislite: v času, ko je Slovenija šele gradila svojo mednarodno prepoznavnost, so takšni podvigi pokazali, da smo sposobni igrati na svetovnem odru – in to z enako mero drznosti kot veliki narodi.

Kaj nas uči 25. januar?

Vsak dogodek tega dne nosi svojo lekcijo. Potres na Koroškem nas opominja na nepredvidljivo moč narave in potrebo po pripravljenosti. Angela Vinčeca nas uči, da je boj za jezik in kulturo nekaj, kar presega posameznikovo življenje. France Mihelič dokazuje, da umetnost ni le estetika, ampak globoka refleksija družbe. In rally Monte Carlo? To je opomnik, da Slovenija nikoli ne sme podcenjevati svoje sposobnosti tekmovanja na svetovnem prizorišču.

25. januar ni le datum v koledarju. Je zbirka zgodb, ki nas povezujejo z našo preteklostjo in nas navdihujejo za prihodnost. Kaj bomo iz njih naredili, pa je naša odgovornost.

Napisal: E. K.

Vir: Freepik

3. januar. Za večino ljudi je to le še en dan, ko se dan za dnem plazi naprej, a v resnici, ta datum skriva precejšnje zgodovinske dogodke, ki so v preteklosti pustili neizbrisen pečat – tako v svetu kot v Sloveniji. Zgodovina ni vedno linearna, kajne? Če na ta dan pogledamo skozi prizmo preteklih dogodkov, bomo hitro opazili, da so bile številne prelomnice, ki so oblikovale naš svet. Pa tudi Slovenijo. Seveda, dan, ko so nastali neki pomembni trenutki, je lahko tudi priložnost za razmislek, kaj ti dogodki pomenijo za nas danes. Na koncu koncev, če ne bi imeli tega prepleta preteklosti, se verjetno ne bi tako udobno usedli v kavč s skodelico čaja in gledali novoletne epizode serij, mar ne?

Zgodovinski dogodki 3. januarja: Seznanimo se z dejstvi

Včasih se moramo vprašati, kako na videz običajen dan, kot je 3. januar, postane zibelka za spremembe. Ampak poglejmo nekaj trenutkov, ki so na ta dan v zgodovini zasijali v najlepši luči – ali pa, v nekaterih primerih, zašli v temno senco.

1521 – Izobčenje Martina Luthra s strani papeža Leona X.

Leto 1521 je za marsikoga sinonim za verižne reformacije, protestantizem, a tudi za papeške oblasti, ki so želele ohraniti nadzor nad religijskimi vprašanji. Martin Luther je bil na svojem osrednjem bojišču, ko je papež Leon X. izdal bulu, s katero je Lutherja izobčil iz cerkve. Hja, protestanti so v tem času že kazali zobe, vendar je vprašanje, ali bi, če ne bi bilo tega dogodka, svet danes sploh poznal protestantsko reformacijo in vse njene posledice. Zdaj si predstavljajte, da Slovenija, ki je v tem času bila v senci Habsburžanov, ni imela takšnih dogodkov, ki bi oblikovali našo vero in kulturo – ali bi bila danes drugačna, manj politična ali kulturna?

1638 – Amsterdam in prvo stalno gledališče Schouwburg

Kako zanimivo je, da so leta 1638 v Amsterdamu odprli prvo stalno gledališče Schouwburg? Ali bi lahko rekla, da so kulturne navade, ta preprost trenutek v zgodovini, postavile temelje temu, kar danes imenujemo “kulturna dediščina”? V slovenskem kontekstu smo tudi mi, v zadnjih stoletjih, videli izjemen kulturni razcvet. Kljub vsem zgodovinskim turbulencam so slovenski kulturni prizori ostali močni in vitalni, kot neka kulturna trdnjava, ki nikoli ni povsem opustila svojih tradicij. Vprašanje pa je, če te kulturne dediščine ne obravnavamo preveč kot nekaj, kar preprosto pričakujemo – morda celo jemljemo kot nekaj, kar nam je že skoraj samoumevno.

1795 – Tretja delitev Poljske: Poljska v zgornjem in spodnjem delu evropskega zemljevida

Če smo se kdaj spraševali o trajni stabilnosti narodov, potem nam lahko zgolj pogled na Poljsko v tem obdobju da nekaj smernic. V letu 1795 so bile tri evropske države (Prusija, Avstrija in Rusija) deležne “požitka”, ko so delile Poljsko med seboj, kar je na skoraj stoletje zbrisalo Poljsko z evropskega zemljevida. Kaj pa Slovenija? Čeprav nismo bili del tega direktnega razdeljevanja, je ta dogodek lahko vodil k oblikovanju slovenskega narodnega zavedanja. Kako? Preko Habsburške monarhije so naši politični in kulturni tokovi postali del evropskega širšega diskurza, ki je vodil do našega boja za politično neodvisnost v kasnejših letih.

1924 – Odkritje Tutankamonove mumije

Na 3. januarja 1924 je Howard Carter odkril mumijo egipčanskega faraona Tutankamona. Poglejte, kako je ta trenutek zasijali v vsej svoji pompoznosti. Priznam, v nekem smislu, kot da bi bila tudi Slovenija – tudi mi imamo svoje egipčanske zaklade in skrivnosti. Arheološka odkritja pogosto delujejo kot časovne kapsule – prav tako kot slovenska kulturna dediščina. Tudi danes, ko je Slovenija vedno bolj odprta svetu, se sprašujemo, ali bi morali bolj raziskovati našo zgodovino – včasih je to tisto, kar nam lahko da odgovore za prihodnost.

Povezava s Slovenijo: Kaj nam 3. januar pove danes?

Kljub zgodovinskim odmevom 3. januarja, Slovenija ni ostala samo pasivni opazovalec – naši zgodovinski trenutki so nas pripeljali do današnjega dne. Ta datum je za nas pomemben, saj se zavedamo, da smo bili včasih del širšega evropskega toka, ki je danes oblikoval našo samostojnost. Vendar pa vprašanje ostaja: ali smo pripravljeni sprejeti vse zgodovinske učinke, ki so oblikovali našo narodno identiteto? 3. januar nas spomni, da ne smemo pozabiti na preteklost, saj bo ta oblikovala prihodnost – od političnih bojišč do kulturnih pridobitev.

Rojstva na 3. januarja: Pomembni slovenski in svetovni obrazi

Ne smemo pozabiti tudi na pomembne osebnosti, ki praznujejo svoj rojstni dan 3. januarja. Bojan Križaj, slovenski alpski smučar, je legenda našega športa. Po drugi strani imamo Michaela Schumacherja, katerega dosežki na dirkališčih formule ena še danes odmevajo. Vse te osebnosti nas opominjajo, da Slovenija in svet nista zgolj zgodovina, ampak tudi trenutni uspehi, ki oblikujejo prihodnost.

3. januar – dan, ko se zavedamo preteklosti in oblikujemo prihodnost

Ni naključje, da 3. januar ni zgolj praznik ali dan za počitek, ampak je dan, ki se dotika različnih plasti zgodovine in kulture. In v tem kontekstu, Slovenija ni zgolj “pustni opazovalec”, ampak del širšega evropskega in svetovnega omrežja, ki se natančno spominja svojih korenin. Ta dan nas spomni, da nismo samo zrcalo preteklosti, ampak tudi kreativna sila, ki se pripravlja za prihodnost – in prav to je tisto, kar bi morali imeti v mislih ob vsakem novem dnevu, ki ga preživimo.

Napisal: E. K.

Vir: www

31. december – dan, ki mnogim pomeni le še zadnji trenutek v letu, dan, ko se končno lahko sprostimo, odložimo vse skrbnosti in uživamo v večerih, polnih ognjemetov, hrupa in svetlečih luči. Ampak, preden se spet vpišemo v nov letni seznam načrtov, si poglejmo, kaj vse se je zgodilo na ta dan, in kako ti dogodki še vedno vplivajo na naš vsakdan. Morda bo današnji pogled v preteklost dejansko sprožil več kot le običajno radostno praznovanje.

Zgodovinske prelomnice: od trgovine do revolucij

Britanska vzhodnoindijska družba (1600): Globalni vpliv kolonialne trgovine

Na današnji dan leta 1600 je bila ustanovljena Britanska vzhodnoindijska družba, ki je imela privilegij trgovati v Indiji in drugih delih Azije. Kako pomembna je bila ta odločitev? No, za mnoge je bila to ključna prelomnica v razvoju svetovne trgovine, vendar tudi v zgodovini kolonialnih privilegijev. Britanci so s tem, ko so si zagotovili trgovinske poti in vpliv, položili temelje za globalni imperij.

Torej, da, trgovanje je bilo nekaj več kot le izmenjava dobrin – bil je to začetek imperialne politike, kjer je moč pogosto odločala, kdo ima pravico obvladovati naravne vire in ljudstva. Če danes gledamo na svetovne trgovinske vojne in politične napetosti, lahko vidimo, kako zelo so te zgodovinske odločitve še vedno prisotne v sodobnih globalnih konfliktih. Ali smo se že naučili iz teh napak, ali smo enostavno našli nove oblike dominacije?

Absolutizem in politične spremembe (1851): Centralizacija moči in dolgotrajni vplivi

31. december 1851 je prinesel odločitev cesarja Franca Jožefa, da odpravi oktroirano ustavo iz leta 1849. Ta poteza je pomenila začetek obdobja, znanega kot Bachov absolutizem, v katerem so avstrijski monarhi trdno centralizirali svojo moč. Ta dogodek ima, kljub temu da se je zgodil pred več kot stoletjem, nenavadno sodoben prizvok. Poglejmo, kako hitro lahko v zgodovini pride do trenutka, ko se močna in stabilna ureditev spremeni v zelo ranljivo in nestabilno situacijo – in to je bilo takrat.

Danes, ko spremljamo svetovno politiko, se pogosto zdi, da smo obtičali v podobnem položaju. Ali so res vse demokratične ideje trdne, ali pa se lahko vse, na videz stabilno, enostavno zlomi, ko se politični interesi spremenijo? Kako občutljiv je bil svet že pred stotimi leti, in ali smo res bolj odporni na tovrstne spremembe danes?

Kultura in tradicija v Sloveniji: Dan, ki ni samo konec leta

Slovenija, kot mnoge druge države, je 31. december obeležila kot Silvestrovo, dan, ki je povezan z obdarovanjem, zabavami in, seveda, z božičnimi dekoracijami, ki so začele preplavljati ulice. Res je, da gre za dan, ko se zdi, da so ljudje nekoliko bolj odprti, nekoliko bolj pripravljeni na srečo in optimizem – na koncu leta preprosto pozabimo na vsakodnevne skrbi in se prepustimo zabavi. A ali smo v tem resnično bolj povezani, ali le čakamo na prihodnost z vedno večjimi pričakovanji?

Ko Slovenija pripravlja praznične sejemske stojnice, ki ponujajo vse od kuhanega vina do prazničnih okraskov, se ne moremo izogniti vprašanju: Je Slovenija izgubila tisti praznični duh, ki je nekoč obstajal v vsakem majhnem mestecu, ali pa so praznične stojnice samo še en način za zaslužek s pomočjo ‘nezaželenih’ božičnih daril? Praznično obdobje danes, ko se vsi borimo za prostor na ulicah, ko je več kot polovica naših daril samo še nekakšen odsev komercialne kulture, ni več tako pristen, kot je bil nekoč.

Kulturna dediščina in dediščina slovenske skupnosti

Slovensko zamejstvo: Kulturna dediščina v času prelomnih trenutkov

Za Slovenijo ima 31. december še posebno pomembnost, saj je leta 1988 v Gradcu ustanovljeno Kulturno društvo člen 7, ki je postalo ključno pri ohranjanju slovenske kulturne dediščine v zamejstvu. To društvo je v obdobju, ko je Slovenija šele postajala prepoznavna na mednarodni politični sceni, uspešno ohranilo slovensko identiteto v tuji okolici. In čeprav se zdi, da so danes mnogi vidiki slovenskega kulturnega prostora že utrjeni, ostaja vprašanje, ali smo res sposobni ohraniti tiste temeljne vrednote v sodobnem globaliziranem svetu.

Razmislek o 31. decembru – več kot le prehod v novo leto

31. december ni zgolj dan, ko se poslovimo od preteklega leta in pozdravimo novo. Ta dan nas spomni na številne zgodovinske prelomnice, ki so oblikovale naš svet, in na vprašanja, ki še vedno zaznamujejo sodobne politične in družbene dinamike. Čeprav praznični čas mnogim pomeni le beg od vsakodnevnega življenja, je ta trenutek lahko tudi priložnost za globlji razmislek. Naj bo to dan, ko se vprašamo: Kaj smo ustvarili in kaj želimo zapustiti naslednjim generacijam?

Praznovanje 31. decembra je torej več kot le čas veselja. Je trenutek refleksije, preizkusa, kdo smo, kaj smo dosegli in kam gremo. Preteklost nam ponuja številne odgovore, če le upoštevamo njene nauke in jih znamo uporabiti v prihodnosti.

Napisal: E. K.

Vir: www

30. december – dan, ko bi si lahko mislili, da je vse že jasno: praznični dan med božičem in novim letom, ko nas obdaja tista predpraznična nepozornost. Toda ali je res zgolj še en dan, ki izginja v prazničnem vrvežu? Seveda, ni to dan, ki bi ga imeli na vrhu vseh seznamov, a vendar je ta datum prežet z dogodki, ki so oblikovali naš svet, ne le v preteklosti, ampak tudi v današnjem času. Tako kot o vsakem dnevu v zgodovini je tudi o 30. decembru veliko več, kot zgolj opomnik, da je konec leta blizu.

Zgodovinski dogodki, ki so spremenili svet

Ustanovitev ZSSR (1922) – Politična revolucija, ki je vplivala na celotno planet

Na današnji dan leta 1922 je bila ustanovljena Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR), ključni politični projekt, ki je oblikoval vzhodno Evropo in še danes odmeva v sodobnih geopolitičnih spopadih. ZSSR, država znotraj države, kjer je bila ideologija bolj pomembna od vsakdanjega življenja ljudi, je za seboj pustila polje konfliktov in sistemov, ki so še vedno vplivali na svetovne tokove, ko je bil sistem leta 1991 razpaden.

In danes? Seveda, ZSSR ni več, vendar se vprašanje, kako se lahko preoblikujejo politične sfere, ki se štejejo za nespremenljive, še vedno odraža v sodobnih konfliktih. Tudi Slovenija, ki je svojo pot k neodvisnosti začela po razpadu Jugoslavije, je danes v svetu, kjer bo kljub demokraciji na vsakem koraku naletela na razhajanja, ki so se rodila ravno v času ZSSR.

Potres v Messini (1908) – Naravna moč, ki je zasenčila človeške napore

30. december 1908. Potres, ki je uničil Messino in še danes velja za enega najbolj smrtonosnih v zgodovini, je pokazal, kako so človeške priprave in iznajdljivost majhne, ko se soočimo z močjo narave. Zunaj je bila tišina, znotraj tega mesta pa tragedija, ki je pustila za seboj uničen svet.

In sprašujem se: Ali se Slovenija danes bolje pripravi na takšne naravne nesreče? Ne, še vedno nismo dovolj previdni. Četudi imamo sodobno tehnologijo in potresne gradbene norme, pa še vedno ne moremo preprečiti naravne moči, ki ne pozna meja. To nas opominja, kako pomembno je imeti več kot le načrte na papirju – potrebujemo dejanja.

Filmska revolucija bratov Lumière (1895) – Od preproste filmske projekcije do globalnega fenomena

Ko sta brata Lumière 30. decembra 1895 prikazala prvo filmsko projekcijo v Parizu, verjetno nista imela pojma, da so prav oni postavili temelje industriji, ki bo prevzela svet. Nekaj minut preprostih posnetkov – vlak, ki vozi proti gledalcem, vsakdanji trenutki življenja – in že je svet doživel revolucijo.

Danes film ni več samo umetnost; to je industrija, ki ustvarja milijarde. V Sloveniji imamo sicer bogato filmsko tradicijo, vendar se zdi, da smo vse pogosteje ujeti v izzivih globalizacije. Slovenski filmi, četudi izjemni, pogosto ne dobijo pozornosti, ki si jo zaslužijo. In kaj nas to uči? Morda je filmska industrija še vedno v iskanju svojega pravega izraza – morda bomo morali ponoviti začetek bratov Lumière.

Praznična Slovenija: med pristnostjo in komercializmom

Praznični sejmi – Ali praznični čas še vedno pomeni povezanost?

Ob vseh teh zgodovinskih dogodkih ne smemo pozabiti na tisto, kar danes zaznamuje december v Sloveniji – praznične sejme, okrašene ulice in stojnice, ki nas pozivajo, da zapravimo še zadnji cent. Ljubljana, Maribor, Kranj – vse te slovenske destinacije ponujajo čudovite svetleče lučke, okrašene trge, ampak v ozadju pogosto ostaja vprašanje: Ali to še vedno odraža pravi praznični duh?

Potrošniški festival, ki prevzame tako veliko pozornost v teh dneh, je daleč od izvirnega božičnega sporočila. Prazniki naj bi bili čas povezanosti, ne nakupovanja. Ampak saj veste, trgovci tega ne razumejo – zdi se, da smo vsi obremenjeni s tem, da podarimo točno to darilo, ki je “trending”. A pravzaprav – bi res morali? Bi bilo bolje, če bi praznične dni preživeli v družbi, ob knjigi, filmih in druženju?

Kulturne prireditve – ko prazniki ne pomenijo zgolj nakupovanja

A če odmislimo nakupovanje, Slovenija ponuja tudi pravo kulturno bogastvo. V Mariboru, na primer, lahko obiščete številne kulturne dogodke, ki resnično poglobijo praznični čas. Glasbeni nastopi, gledališke predstave in umetniške instalacije ponujajo pravo priložnost za preživljanje kakovostnega časa. In to je tisto, kar bi morali ceniti.

Globalni dnevi in spomini na odgovornost

Svetovni dan biotske raznovrstnosti: poziv k ohranjanju

30. december je tudi svetovni dan biotske raznovrstnosti, dan, ko bi morali vsi spregovoriti o ohranjanju našega planeta. Danes se soočamo z naraščajočimi izzivi, kot so podnebne spremembe, izumiranje vrst in degradacija okolja. Kdo bi si mislil, da bo Slovenija, tako majhna in z naravnimi bogastvi, še vedno oklevala pri pomembnih okoljskih odločitvah?

Kaj nam 30. december sporoča?

30. december ni zgolj še en dan v prazničnem obdobju. Poglejmo, kako preteklost oblikuje našo sedanjost, kako zgodovinski dogodki še vedno odmevajo, in kako so praznične tradicije, četudi danes precej komercializirane, še vedno priložnost za refleksijo. Če se ustavimo za trenutek in se vprašamo, kaj resnično želimo v prihodnosti, bomo morda našli odgovore, ki so več kot le ponavljajoči se rituali vsako leto – to je priložnost za resničen napredek.

Naj bo ta dan priložnost za razmislek o tem, kaj smo ustvarili, in o tem, kaj bomo zapustili.

Napisal: E. K.

Vir: www

29. december – dan, ki je pogosto zgolj med prazniki, ko je celotno mesto še vedno okrašeno, vendar zdi se, da vsi že hitejo proti novemu letu, prezrimo, kaj nam ta dan v resnici ponuja. A če se za trenutek ustavimo in pogledamo, kaj vse se je zgodilo na ta dan skozi zgodovino, bomo morda ugotovili, da je 29. december daleč od zgolj običajnega prehoda med prazniki. Danes nas spominja na pomembne zgodovinske dogodke, kulturne trenutke in, morda še pomembneje, na tisto, kar lahko danes storimo, da bo svet boljši.

Zgodovinski dogodki: od tragedij do prelomnih trenutkov

Tomaž Becket in politični spopadi v srednjem veku

Na današnji dan leta 1170 je nadškof Tomaž Becket, ki je nasprotoval kralju Henriku II. in njegovi posvetni oblasti, umrl pred oltarjem v Canterburyju. Čeprav je bil Becket najprej imenovan za nadškofa, so se njegove odločitve kmalu spremenile v trdno nasprotovanje kralju, ki ni maral za cerkveno avtonomijo. Kmalu zatem, ob Becketovi smrti, se je razvila zgodba o mučeniku, in Cerkev ga je takoj razglasila za svetnika. Tudi danes ostaja izvor mnogih pomembnih vprašanj, kot so kako daleč so lahko odnosi med cerkvijo in državo? Je Becket res verjel v absolutno ločitev oblasti, ali je bil preprosto žrtev političnih bojev, ki so presegli njegov svet?

Potres v Messini – ko narava ne pozna meja

Ko pomislimo na 29. december 1908, nas lahko preplavi žalost zaradi tragičnega potresa v Messini, kjer je življenje izgubilo okoli 80.000 ljudi. Potres, ki je uničil mestno območje in povzročil nepopravljive posledice, je na mnogih področjih sprožil dolgotrajne spremembe, tako politične kot socialne. Se lahko zgodi kaj podobnega pri nas? Ko v Sloveniji razpravljamo o potresni varnosti, si morda predstavljamo, da nas bo ščitila moderna infrastruktura. A vendar, vsak potres, ki se zgodi v bližini, nam zgovorno pokaže, da je vsaka struktura lahko preizkušena – tudi na najbolj nenaden in nepričakovan način.

Filmska revolucija bratov Lumière: ko je svet začel gledati

Leta 1895 sta brata Lumière na današnji dan v Parizu izvedla prvo komercialno filmsko projekcijo. Za tiste, ki smo navajeni na današnje bogate filmske produkcije, je težko predstavljati, kako majhen je bil ta trenutek v začetku – in kako zelo je spremenil svet. Dve uri filma, preproste slike premikajočih se ljudi in vlaka, sta pomenili začetek filmske industrije, ki je danes nedvomno ena najbolj vplivnih panog na svetu.

Slovenski film, čeprav dolgo prepoznavan predvsem v kulturnem in umetniškem smislu, danes pridobiva vse več mednarodnega priznanja. Z uspehi kot so »Šanghaj« Marka Naberšnika ali »Razredni sovražnik« ideja slovenskega filma ni več le utopija, ampak ustvarjalna industrija. Morda pa bo kmalu naš »Lumière« našel pot do svetovnih festivalskih odrov.

Praznična Slovenija: med komercializmom in pristnostjo

Praznični sejmi – ali je nakupovanje res naša edina tradicija?

Slovenija decembra žari v prazničnem vzdušju. Ljubljana je preplavljena z okrašenimi stojnicami, obiskovalci pa uživajo v prazničnih dobrotah. Kljub vsemu tem čarobnemu vzdušju pa je vredno pomisliti, koliko od tega užitka je pravzaprav le del potrošniške igre. Vsak nov božični okrasek, kupljen na stojnicah, pomeni nov delček v neskončnem krogu komercializacije praznikov.

Ali potrebujemo ta draga darila, te nove lučke ali razkošne božične drevesce, ki nas zadnje dni decembra obkrožajo? Po eni strani nam vsi ti predmeti omogočajo nekaj ‘prazničnega duha’, toda po drugi strani nas lahko spomnijo, da praznovanje ne bi smelo biti omejeno na nakupovanje. Prava praznična vrednost je v tem, da se povežemo z najbližjimi, ne pa da zapravimo zadnje prihranke za “neobvezne” okraske.

Kulturna dediščina in praznična vzdušja

Medtem ko so komercialni sejmi za mnoge le priložnost za nakupovanje, kulturne prireditve ponujajo priložnost za resnično povezovanje in praznično uživanje. Mariborski “Čarobni Maribor”, Ljubljanski božični koncerti in številni nastopi slovenskih glasbenikov nas opominjajo, da kultura ostaja ključni del praznovanja.

Mednarodni prazniki in globalne teme: opomini na našo odgovornost

Svetovni dan biotske raznovrstnosti: odgovornost za prihodnost

29. december je tudi Svetovni dan biotske raznovrstnosti, dan, ko bi morali vsi stopiti nazaj in si priznati, kako pomembno je ohranjanje narave. Slovensko naravno okolje je bogato, a pogosto podcenjujemo, koliko truda je potrebnega, da ohranimo ravnotežje. Ali smo pripravljeni postaviti okolje pred udobje? Z vedno večjim razvojem in urbanizacijo se Slovenija sooča z izzivi, kako ohraniti biotsko raznovrstnost, ne da bi zanemarili gospodarski razvoj.

29. december kot dan za refleksijo

29. december ni zgolj dan med prazniki, ampak dan, ki nas spominja na pomembne zgodovinske dogodke in nas opominja na našo odgovornost v sodobnem svetu. Od Linhartovih začetkov slovenskega gledališča do svetovnih problemov z naravo – danes imamo priložnost, da se vprašamo, kaj bomo storili za prihodnost. Naj bo ta dan priložnost za razmislek in dejanja, ki bodo oblikovala prihodnost, ne samo za nas, ampak tudi za prihodnje generacije.

Napisal: E. K.

Vir: www

Ko se ozremo na današnji dan, 5. december, nas zgodovina popelje skozi kalejdoskop dogodkov – nekateri so oblikovali svet, kakršnega poznamo danes, drugi nas opominjajo, da se zgodovina nikoli ne ponavlja enako, ampak se pogosto rima. Morda se zdi, da gre za običajen datum, toda če ga razgrnemo, se razkrijejo plasti pomenov, ki segajo od političnih prebojev do prazničnih tradicij, celo v naše domače kraje.

Odkrivanja ali uničenja? Kolumbova Hispaniola in njene posledice

Ko je leta 1492 Krištof Kolumb dosegel obale otoka Hispaniola, verjetno ni slutil, kakšne posledice bo njegov “odkritiški duh” imel za staroselce. Medtem ko šolske učbenike pogosto krasi slavospev o njegovem dosežku, se redkeje izpostavlja drugo plat zgodbe – milijoni staroselcev so zaradi kolonizacije izgubili življenja, kulturo in identiteto. Kolumbov prihod je bil, če smo cinični, bolj uvod v dolgo obdobje plenjenja kot pa pravo “odkrivanje”.

Kot navaja Encyclopaedia Britannica, je Hispaniola postala simbol evropskega imperializma in kolonialne moči, a tudi zrcalo krutosti, ki se pogosto skriva za pojmom napredka. Zanimivo bi bilo premisliti, kaj bi staroselci povedali o tej “civilizaciji”. Ali so jo sploh želeli?

Zablode prohibicije: Kako prepoved spodbudi kršenje zakonov

Preskočimo nekaj stoletij naprej – 5. decembra 1933 so ZDA dokončno odpravile prohibicijo. Zamisel, da bi prepoved alkohola družbo popeljala v bolj moralne čase, se je izkazala za spektakularen neuspeh. Kar je bilo mišljeno kot ukrep za zmanjšanje alkoholizma in družbenih težav, je privedlo do razcveta organiziranega kriminala in množične proizvodnje ponarejenega alkohola.

Smithsonian Magazine ugotavlja, da je bil to klasičen primer političnega idealizma, ki trči ob realnost človeške narave. Ali res verjamemo, da bomo ljudi s prepovedjo odvrnili od njihovega početja? Ali ne bi morda Slovenija, kjer je alkoholizem še danes problem, lahko iz tega črpala kakšno lekcijo – na primer, da se problemov ne rešuje z ukrepi, ki se ne ujemajo z življenjskimi resnicami?

Slovenska politika: Zorana Jankovića so mnogi videli kot rešitelja, a kaj se je zgodilo?

Slovenci imamo 5. december zapisan kot dan predčasnih parlamentarnih volitev leta 2011, ki so prinesle zmago stranki Pozitivna Slovenija pod vodstvom Zorana Jankovića. Občutki upanja, da bi politik, ki je zgradil podobo “uspešnega župana”, uspel prenoviti državo, so hitro zbledeli. Namesto preboja smo dobili obdobje političnih prepirov, ki so še dodatno polarizirali državo.

Analitiki, kot je zapisala novinarka Dela, so opozarjali, da “nova politika potrebuje ne samo sveže ideje, ampak tudi izkušnje pri gradnji mostov med različnimi interesi”. Janković je simboliziral novo, a kaj, ko je “novo” hitro postalo ujetnik starih konfliktov.

December v Sloveniji: Miklavžev sprevod in praznično razkošje – smisel ali pretiravanje?

Za mnoge Slovence je 5. december dan, ko zares začutijo praznični utrip. Miklavžev sprevod v Ljubljani prinaša angelsko simboliko, šumeče parkeljne in razigrane otroke, ki zvedavo čakajo darila. Toda, ali se kdo vpraša, koliko vse to stane? Po podatkih Visit Ljubljana je organizacija prazničnih dogodkov v prestolnici letos stala približno 50.000 evrov. Je to investicija v turizem ali morda zgolj spektakel, ki kratkoročno navduši, dolgoročno pa pozabi?

Medtem ko otroci gledajo Miklavža, odrasli premlevajo, kako si bodo letos privoščili praznične nakupe ob inflaciji in rastočih stroških energentov. Tu se morda skriva pravi paradoks decembra – simbol upanja in veselja, zavit v resničnost negotovosti.

Mednarodni vidiki: Prostovoljstvo in tla, ki nas hranijo

5. december je tudi mednarodni dan prostovoljstva. Generalna skupščina ZN je že leta 1985 poudarila, da brez prostovoljcev ne bi bilo neodvisnih skupnosti. V Sloveniji je lani prostovoljsko delo opravilo več kot milijon ur – podatek, ki navdihuje, a tudi postavlja vprašanja. Zakaj so prostovoljci pogosto tisti, ki morajo zapolnjevati vrzeli, ki jih ustvarjajo sistemi? Je prostovoljstvo izraz solidarnosti ali nuja, ker politika ne deluje?

Enako velja za svetovni dan tal, ki nas opozarja, da brez zdravih tal ne bi bilo hrane. Slovenija ima po podatkih Ministrstva za okolje in prostor RS kakovostna tla, a kljub temu trpi zaradi erozije. Tukaj se zastavlja vprašanje – ali znamo ceniti, kar imamo, ali čakamo, da bo prepozno?

Veliki rojstni dnevi in spomini

Današnji dan nas opomni na rojstvo dveh velikanov. Walt Disney (1901) je s svojo vizijo spremenil svet zabave, Werner Heisenberg pa fiziko. Disney je ustvarjal sanje, Heisenberg pa jih je postavljal pod vprašaj – saj njegov princip nedoločenosti pokaže, kako malo lahko v resnici nadzorujemo.

Medtem ko rojstva praznujemo, pa danes žalujemo za Nelsonom Mandelo (2013), enim največjih borcev za pravice v sodobni zgodovini. The Guardian ga je ob njegovi smrti opisal kot “človeka, ki je združeval težo zgodovine z neverjetno preprostostjo”.

Kaj nam pove ta dan?

5. december ni le datum – je opomin, da zgodovina, tradicija in vsakdanje življenje niso ločeni, ampak prepleteni. Od Kolumbovih odkritij do Miklavževih daril in težkih političnih odločitev – vsak trenutek nosi lekcijo. Morda je ena najpomembnejših prav ta, da moramo znati brati med vrsticami časa in se iz preteklosti učiti, ne pa jo zgolj ponavljati.

Napisal: E. K.

Vir: www