Ups, takole so se ‘pohecali’ iz Goloba – smejejo se in ga primerjajo z Bidnom
Robert Golob in “Bidnov spodrsljaj” – Kako hitro se politični lapsusi spremenijo v spletno komedijo?
LJUBLJANA – Včerajšnji nastop premierja Roberta Goloba je nehote postal viralen trenutek, ko je med razpravo zamenjal imeni ameriških predsednikov in Donalda Trumpa preimenoval kar v “Bidna”. Kaj je povzročilo to napako? Morda utrujenost, morda hitrost govora – ali pa zgolj trenutek človeške ranljivosti, ki ga lahko razume vsakdo, ki se je kdaj zataknil pri kakšni bolj zapleteni misli.
A ne glede na razlog so družbena omrežja takoj zagrabila priložnost za humor. Uporabniki spleta so se s pridom lotili montaž, kjer so Golobovo zamenjavo povezali s podobnim spodrsljajem ameriškega predsednika Joeja Bidna, ko je julija 2024 ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega pomotoma predstavil kot “predsednika Putina”. In čeprav se zdi, da gre zgolj za zabavno naključje, se postavlja vprašanje – zakaj so takšne napake tako privlačne za javnost?
Humor ali kritika?
Spodrsljaji svetovnih voditeljev imajo prav poseben učinek na ljudi. Morda zato, ker razkrivajo tisto, kar je v vsakodnevnem političnem govoru pogosto skrito: človeškost. Ko premier ali predsednik – oseba, ki jo običajno vidimo kot simbol moči in neomajnosti – naredi napako, nas to spomni, da so tudi oni pod pritiskom, utrujeni, in, no, navsezadnje samo ljudje.
Politični lapsusi
A humor ima pogosto globljo osnovo. Tovrstni lapsusi niso zgolj zabavni, temveč kažejo na izzive sodobne politike – hitro spreminjajoče se okolje, številne mednarodne obveznosti in vedno prisoten strah, da te bodo ljudje presojali za vsako, še tako majhno napako.
Golobov lapsus je bil morda le trenutek nepazljivosti, a v času, ko internet nikoli ne počiva, je postal del širše zgodbe. In ta zgodba, ne glede na to, kako smešna se zdi na površju, razkriva, kako zahtevno je usklajevati pričakovanja ljudi z nepopolno realnostjo.
Golob, Biden ali Trump – morda niti ni pomembno. Tovrstni trenutki kažejo, da je javnost vedno pripravljena na smeh, tudi na račun svojih voditeljev. A morda bi bilo dobro, da ob smehu pomislimo še na nekaj drugega: kako hitro lahko pozabimo na resne teme in se osredotočimo na tisto, kar je zgolj začasna, a osvežujoča distrakcija. Bi se smejali tako glasno, če bi šlo za nas?
Napisal: N. Z.
Vir: X, www
Izvedli smo novo analizo izjav Roberta Goloba, on pa: “To je bil lapsus”
Laži ali lapsus? Golobove nasprotujoče izjave o srečanjih z Bobnarjevo razburjajo javnost
LJUBLJANA – Izjave predsednika vlade Roberta Goloba o času prvega srečanja z nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar sprožajo val polemik in vprašanj o njegovi doslednosti in transparentnosti. Golobova uporaba dvojine in politično obremenjenega izraza “janšisti” dodatno zapleta že tako kontroverzno situacijo.
Prvo srečanje – 31. maja ali že pred volitvami?
Golob je v prvotni izjavi trdil, da je Tatjano Bobnar in direktorja policije Boštjana Lindava prvič srečal 31. maja, tik pred njunim imenovanjem. “Preden sta bila oba imenovana, sem jih takrat prvič spoznal,” je dejal Golob. A kasneje se je zapletlo, saj je v drugi izjavi zatrdil, da se je z Bobnarjevo srečal že dvakrat pred volitvami, ko je ta še delala na policiji in ga je kontaktirala na lastno pobudo. To pomeni, da je bila njegova prvotna trditev o srečanju konec maja napačna, kar vzbuja resne dvome o resničnosti njegovih izjav.
Dvojina kot izgovor – zakaj to ne drži?
Golob je skušal pojasniti neskladje s tem, da je uporabljal dvojino, ko je govoril o srečanju z Bobnarjevo in Lindavom skupaj. “V oddaji sem uporabljal dvojino, da sem se z njima spoznal; mišljeno je bilo na gospoda Lindava,” je dejal. Vendar pa ta razlaga ne prepriča. Na Primorskem, kjer je Robert Golob doma, je namreč običajno, da se množina uporablja namesto dvojine, a dvojina se skoraj nikoli ne uporablja namesto ednine. Tako njegova trditev o “lapsusu” z dvojino ne pojasnjuje dovolj prepričljivo, zakaj je v prejšnjih izjavah podajal nasprotujoče informacije.
Spomnimo: prvotna izjava Roberta Goloba je bila naslednja: “Preden sta bila oba imenovana, tako ministrica kot tudi direktor policije, jaz sem jih takrat prvič spoznal. To je bilo 31. maja, dan pred imenovanjem.” V tej izjavi je Golob jasno navedel, da je Tatjano Bobnar in Boštjana Lindava srečal šele tik pred njunim imenovanjem, kar je v popolnem nasprotju z njegovimi kasnejšimi trditvami, da je Bobnarjeva z njim vzpostavila stik že pred volitvami.
Politični cilj “čiščenja janšistov” dviguje prah
V več izjavah je Golob poudarjal, da je bila glavna naloga Tatjane Bobnar po imenovanju za notranjo ministrico “očiščenje policije janšistov.” Ta izraz se pogosto uporablja kot pejorativen opis za privržence stranke SDS in politike Janeza Janše. Golobovo pogosto omenjanje tega cilja kaže na politično motivirana kadrovska imenovanja, ki bi lahko predstavljala zlorabo položaja. S tem se odpira vprašanje zakonitosti in nepristranskosti kadrovskih odločitev v policiji.
Neskladja zahtevajo dodatna pojasnila
Največje neskladje je v Golobovi prvi izjavi, da je Tatjano Bobnar prvič srečal šele 31. maja. Njegove kasnejše izjave, da je z njo vzpostavil stik že pred volitvami, jasno kažejo na to, da je bila prvotna trditev napačna. Hkrati poskusi pojasnjevanja z uporabo dvojine ne razrešijo dvomov, ampak jih še poglobijo.
Ali gre za resnične napake ali zavestno zavajanje?
Čeprav Golob svoje izjave pojasnjuje kot lapsuse v govoru, neskladja med njimi ostajajo. Uporaba politično obremenjenih izrazov in nasprotujoče si trditve prispevajo k dvomom o njegovi verodostojnosti in iskrenosti. Kljub temu, ali gre za resnične napake ali namerno zavajanje, ostaja jasno, da Golobova pojasnila niso dovolj prepričljiva.
“Laž na laž na laž?” Analizirali smo nasprotujoče si izjave Roberta Goloba! (VIDEO)
Politične posledice neskladij v izjavah predsednika vlade bi lahko bile daljnosežne, saj zmanjšujejo zaupanje javnosti v transparentnost vlade. Golobove trditve še naprej burijo duhove in zahtevajo dodatna pojasnila, ki bi razjasnila vsa odprta vprašanja.
Napisal: N. Z.
Vir: X, zajem zaslona X
