Je to nova laž Roberta Goloba? (VIDEO)
LJUBLJANA – Če bi verjeli samo besedam premierja Roberta Goloba, bi bila Slovenija tik pred gospodarskim rajem: najnižja brezposelnost v Evropi, inflacija pod nadzorom, gospodarska rast nad povprečjem. Sanjska slika, ki pa se ob podrobnejšem pregledu razleti na tisoč kosov, kot stara porcelanasta skodelica. OECD in Evropska komisija opozarjata na povsem drugačno zgodbo – počasno gospodarsko rast, vse večji padec konkurenčnosti in demografsko uro, ki neusmiljeno tiktaka.
Sladek problem ali grenka realnost?
Premier Golob je v enem izmed svojih intervjujev z Rosvito Pesek brez zadrege dejal: “To je sladek problem – imamo brezposelnost, ki je najnižja v Evropi, gospodarstvo z nadpovprečno rastjo, inflacija je pod nadzorom.” Toda, ali gre res za sladek problem ali le za spretno izbrano retoriko?
OECD, tista mednarodna organizacija, ki se na številke pravzaprav precej spozna, je napoved gospodarske rasti Sloveniji znižala s 2,3 % na 1,1 %. Tudi Evropska komisija ni pretirano bolj optimistična – napoveduje 1,4 %. Kar je sicer bolje od stagnacije, a še vedno daleč od tistega, kar bi premier Golob rad predstavil kot “nadpovprečno”.
In če primerjamo? Hrvaška, denimo, bo letos zrasla za skoraj 3 % – presegla bo tako Slovenijo kot povprečje evroobmočja. Kakšen je torej naš “nadpovprečni” rezultat, če nas naši južni sosedje že prehitevajo?
Najnižja brezposelnost: Mit, ki skriva resnico
Statistika o brezposelnosti je resnično impresivna – 3,3 %, kar je med najnižjimi v EU. A številke so eno, resničnost na terenu pa nekaj povsem drugega. V Sloveniji preprosto primanjkuje delovne sile, ne zato, ker bi gospodarstvo cvetelo brez zadržkov, temveč zato, ker se delavci upokojujejo, mladi pa bežijo v tujino. Še posebej iz slovenskih regij, kot sta Pomurje ali Posavje, kjer ni dovolj priložnosti za visoko kvalificirane kadre.
Nič nenavadnega, ko pa inženirji v Avstriji zaslužijo dvakrat več za isto delo, medicinske sestre pa v Nemčiji celo trikrat več. Delodajalci pri nas medtem tarnajo nad pomanjkanjem delavcev in iščejo obupne rešitve – hitri uvoz delovne sile, predvsem iz Balkana, kar dolgoročno reši le en del težave.
“Nizka brezposelnost je statistično lepa, a na trgu dela bijemo bitko z vetrom,” pravi Marko Lotrič, predsednik GZS – poroča Dnevnik.
Inflacija – res pod nadzorom?
Inflacija, tista zvita številka, ki marsikomu ne pusti spati. V resnici se je umirila predvsem zaradi padca cen nafte in energentov na svetovnih trgih, ne pa zaradi posebne domače politike. A kljub temu marsikateri Slovenec ob vsakem obisku trgovine iz žepa potegne vsaj nekaj evrov več kot lani. Cene hrane in osnovnih potrebščin so še vedno višje za 10–15 % v primerjavi z letom 2022.
Pa še to: čeprav inflacija morda upada, realna kupna moč prebivalcev še vedno ne dohaja višanja življenjskih stroškov. Podatki Statističnega urada RS pravijo, da so najhuje prizadete ranljive skupine – upokojenci, mlade družine in najemniki stanovanj.
Konkurenčnost: Slovenski “padec” brez padala
Najbolj alarmanten podatek prihaja iz mednarodnega indeksa konkurenčnosti. Slovenija je v zadnjih dveh letih zdrsnila z 38. na 46. mesto. Razlogi? Kronična birokracija, počasne reforme in izjemno nizke investicije v inovacije in tehnologijo.
Na primer: Nemčija že digitalizira svoj zdravstveni sistem, medtem ko se v Sloveniji še vedno prepiramo, kdo bo plačal za osnovno opremo v javnih bolnišnicah. O tem, kako dolgo traja odprtje podjetja pri nas, pa raje ne začnimo – saj veste, pregovorni “papirji pri nas raje čakajo, kot delajo”.
Golobova podoba Slovenije kot države “sladkih problemov” je morda politično spretna, a gospodarski izzivi so več kot očitni. Padec konkurenčnosti, upočasnjena rast, pomanjkanje delovne sile in pritisk na življenjske stroške niso nekaj, kar bi lahko preprosto pometli pod preprogo.
Slovenija stoji na gospodarskem razpotju – bo izbrala reforme, inovacije in vlaganje v prihodnost, ali pa bo še naprej lovila svoje južne in severne sosede, ki ji bežijo naprej? Čas bo pokazal, a do takrat – pametno je pogledati številkam naravnost v oči.
Kot pravi pregovor: Ni vse zlato, kar se sveti.
Napisal: N. Z.
Vir: X, www
Je to nova laž Roberta Goloba? Takole se je zapletel …
LJUBLJANA – Ob nedavni oddaji Tarča na RTV Slovenija je dr. Vinko Gorenak izpostavil vprašanje resničnosti trditev predsednika vlade Roberta Goloba v zvezi s komunikacijo med njim in direktorico Agencije za energijo, Duško Godina. Gorenak namreč trdi, da je razkril novo “laž” Goloba, ko je slednji zanikal stike z vodstvom Agencije, ki bi sicer po zakonu morali biti omejeni. A resnica je morda bolj zapletena.
Je bila komunikacija z Golobom nezakonita?
Robert Golob je izjavil, da z direktorico Agencije za energijo ni imel nobenih stikov, ker jih ne sme biti. V nasprotju s tem pa je direktorica Agencije za energijo, Duška Godina, izjavila: “Z ministrom imam redne stike, pri predsedniku vlade pa sem bila enkrat lani.” Čeprav so stiki z ministrstvom razumljivi, saj je energija ključen sektor, ostaja vprašanje, ali je komunikacija z vlado v tem primeru presegla zakonske omejitve.
Vloga Agencije za energijo in njeni odnosi z vlado
Agencija za energijo je ključna institucija, ki skrbi za neodvisno regulacijo energetskega sektorja v Sloveniji. Neodvisnost agencije je bistvenega pomena za ohranitev transparentnosti in pravičnosti na trgu. V primeru, da se predstavniki vlade neposredno vmešavajo v njene odločitve, se lahko hitro poruši javno zaupanje v nepristranskost teh postopkov. Vendar ostaja odprto vprašanje, kaj točno je vsebovala komunikacija med Golobom in Godino – ali gre zgolj za protokolarne zadeve ali pa za konkretne direktive, ki bi lahko vplivale na avtonomno odločanje agencije.
Je res šlo za “laž”?
Gorenakovo obtoževanje Goloba za “novo laž” odpira vprašanje o politizaciji informacij. Ali je možno, da je Golob svoje odgovore podal glede na specifično interpretacijo zakonodaje in meja komunikacije? Iz javnega nastopa predsednika vlade in drugih vladnih predstavnikov pogosto izhajajo trditve, ki jih je mogoče razlagati različno, še posebej, kadar gre za teme, povezane z regulativnimi organi.
Pomembno je poudariti, da se pogosto zgodi, da politiki informacije interpretirajo v svojo korist. Ali je Golob resnično namerno zavajal javnost, ali pa je šlo za nesporazum ali nejasnost v izjavah, je torej odprto vprašanje.
Spomnimo:
“Laž na laž na laž?” Analizirali smo nasprotujoče si izjave Roberta Goloba! (VIDEO)
Kaj to pomeni za javnost?
Za javnost je transparentnost ključnega pomena, še posebej pri institucijah, ki nadzirajo tako pomembna področja, kot je energija. Zaupanje v javne institucije se lahko hitro zmanjša, če so vpleteni v konflikte ali neskladja z zakonodajo. Še bolj zaskrbljujoče je, da politiki pogosto uporabljajo tovrstne situacije za pridobivanje političnih točk, namesto da bi resnično zagotovili večjo transparentnost in učinkovitost sistema.
Morda bi bilo koristno, da se podrobneje razišče naravo in vsebino komunikacij med vlado in Agencijo za energijo, saj bi to pripomoglo k večji jasnosti. Javnost bi verjetno želela vedeti, ali so bile upoštevane zakonske omejitve, ali pa so bile morda te meje prečkane. Prav tako bi bilo koristno, da Golob in Godina javno razložita svoja stališča, saj bi s tem pomirila dvome in zmanjšala prostor za interpretacije in domneve.
Je res šlo za “novo laž” Roberta Goloba ali pa za politično interpretacijo izjav? Ta vprašanja ostajajo odprta, a kažejo na potrebo po večji transparentnosti in odgovornosti politikov. Na koncu je pomembno, da javnost dobi natančne in preverljive informacije, saj le tako lahko ohrani zaupanje v institucije in demokratični proces.Napisal: N. Z.
Vir: X, www
Izvedli smo novo analizo izjav Roberta Goloba, on pa: “To je bil lapsus”
Laži ali lapsus? Golobove nasprotujoče izjave o srečanjih z Bobnarjevo razburjajo javnost
LJUBLJANA – Izjave predsednika vlade Roberta Goloba o času prvega srečanja z nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar sprožajo val polemik in vprašanj o njegovi doslednosti in transparentnosti. Golobova uporaba dvojine in politično obremenjenega izraza “janšisti” dodatno zapleta že tako kontroverzno situacijo.
Prvo srečanje – 31. maja ali že pred volitvami?
Golob je v prvotni izjavi trdil, da je Tatjano Bobnar in direktorja policije Boštjana Lindava prvič srečal 31. maja, tik pred njunim imenovanjem. “Preden sta bila oba imenovana, sem jih takrat prvič spoznal,” je dejal Golob. A kasneje se je zapletlo, saj je v drugi izjavi zatrdil, da se je z Bobnarjevo srečal že dvakrat pred volitvami, ko je ta še delala na policiji in ga je kontaktirala na lastno pobudo. To pomeni, da je bila njegova prvotna trditev o srečanju konec maja napačna, kar vzbuja resne dvome o resničnosti njegovih izjav.
Dvojina kot izgovor – zakaj to ne drži?
Golob je skušal pojasniti neskladje s tem, da je uporabljal dvojino, ko je govoril o srečanju z Bobnarjevo in Lindavom skupaj. “V oddaji sem uporabljal dvojino, da sem se z njima spoznal; mišljeno je bilo na gospoda Lindava,” je dejal. Vendar pa ta razlaga ne prepriča. Na Primorskem, kjer je Robert Golob doma, je namreč običajno, da se množina uporablja namesto dvojine, a dvojina se skoraj nikoli ne uporablja namesto ednine. Tako njegova trditev o “lapsusu” z dvojino ne pojasnjuje dovolj prepričljivo, zakaj je v prejšnjih izjavah podajal nasprotujoče informacije.
Spomnimo: prvotna izjava Roberta Goloba je bila naslednja: “Preden sta bila oba imenovana, tako ministrica kot tudi direktor policije, jaz sem jih takrat prvič spoznal. To je bilo 31. maja, dan pred imenovanjem.” V tej izjavi je Golob jasno navedel, da je Tatjano Bobnar in Boštjana Lindava srečal šele tik pred njunim imenovanjem, kar je v popolnem nasprotju z njegovimi kasnejšimi trditvami, da je Bobnarjeva z njim vzpostavila stik že pred volitvami.
Politični cilj “čiščenja janšistov” dviguje prah
V več izjavah je Golob poudarjal, da je bila glavna naloga Tatjane Bobnar po imenovanju za notranjo ministrico “očiščenje policije janšistov.” Ta izraz se pogosto uporablja kot pejorativen opis za privržence stranke SDS in politike Janeza Janše. Golobovo pogosto omenjanje tega cilja kaže na politično motivirana kadrovska imenovanja, ki bi lahko predstavljala zlorabo položaja. S tem se odpira vprašanje zakonitosti in nepristranskosti kadrovskih odločitev v policiji.
Neskladja zahtevajo dodatna pojasnila
Največje neskladje je v Golobovi prvi izjavi, da je Tatjano Bobnar prvič srečal šele 31. maja. Njegove kasnejše izjave, da je z njo vzpostavil stik že pred volitvami, jasno kažejo na to, da je bila prvotna trditev napačna. Hkrati poskusi pojasnjevanja z uporabo dvojine ne razrešijo dvomov, ampak jih še poglobijo.
Ali gre za resnične napake ali zavestno zavajanje?
Čeprav Golob svoje izjave pojasnjuje kot lapsuse v govoru, neskladja med njimi ostajajo. Uporaba politično obremenjenih izrazov in nasprotujoče si trditve prispevajo k dvomom o njegovi verodostojnosti in iskrenosti. Kljub temu, ali gre za resnične napake ali namerno zavajanje, ostaja jasno, da Golobova pojasnila niso dovolj prepričljiva.
“Laž na laž na laž?” Analizirali smo nasprotujoče si izjave Roberta Goloba! (VIDEO)
Politične posledice neskladij v izjavah predsednika vlade bi lahko bile daljnosežne, saj zmanjšujejo zaupanje javnosti v transparentnost vlade. Golobove trditve še naprej burijo duhove in zahtevajo dodatna pojasnila, ki bi razjasnila vsa odprta vprašanja.
Napisal: N. Z.
Vir: X, zajem zaslona X
“Laž na laž na laž?” Analizirali smo nasprotujoče si izjave Roberta Goloba! (VIDEO)
LJUBLJANA – Politični škandal okrog izjav Roberta Goloba je v zadnjih dneh sprožil številne polemike, predvsem zaradi neskladij v njegovih trditvah in uporabe spornega izraza “janšisti”. Golobove izjave, povezane z imenovanjem Tatjane Bobnar za notranjo ministrico, so bile deležne podrobne analize, saj so se v njih pojavila očitna neskladja. Obenem pa izraz “janšisti”, ki ga je uporabil v svojih izjavah, odpira širšo razpravo o politični polarizaciji v Sloveniji.
Na podlagi analize izjav Roberta Goloba je mogoče identificirati nekatere neskladnosti in potencialne anomalije, ki bi lahko kazale na laži ali napačne izjave. Oglejmo si vsako izjavo posebej:
Izjava št. 1: Robert Golob: “Preden sta bila oba imenovana, tako ministrica kot tudi direktor policije, jaz sem jih takrat prvič spoznal. To je bilo 31. maja, dan pred imenovanjem.”
V tej izjavi Robert Golob trdi, da je Tatjano Bobnar in direktorja policije prvič spoznal 31. maja, tik pred njunim imenovanjem.
Neskladja v izjavah o imenovanju Tatjane Bobnar
Prva neskladja v Golobovih izjavah se nanašajo na čas, ko je spoznal Tatjano Bobnar. V prvi izjavi je Golob trdil, da jo je spoznal 31. maja, tik pred njenim imenovanjem, kar pa je v popolnem nasprotju z njegovo drugo izjavo, v kateri navaja, da je Bobnarjeva z njim vzpostavila stik že pred volitvami, in sicer na svojo pobudo. Iz te izjave je mogoče sklepati, da je imel Golob z Bobnarjevo dogovor o kadrovski politiki v policiji še preden je bila uradno imenovana. Te neskladnosti vzbujajo dvome o transparentnosti in zakonitosti procesa imenovanja, kar bi lahko imelo širše politične posledice.
Izjava št. 2: Robert Golob: “Tatjana Bobnar je bila tista, ki je še pred volitvami v času, ko je bila zaposlena na policiji, iskala kontakt z mano, dvakrat bila pri meni na svojo lastno pobudo in ona je tista, ki je meni govorila o seznamu janšistov, s katerim bo počistila policijo, če bo le dobila priložnost, da postane notranja ministrica.”
Tukaj Golob trdi, da se je Tatjana Bobnar z njim srečala dvakrat na lastno pobudo že pred volitvami. To je neposredno v nasprotju s prvo izjavo, kjer trdi, da jo je prvič srečal šele 31. maja. Če sta se srečala že prej, prva izjava ni resnična, kar pomeni, da je bila v tem primeru podana napačna informacija.
Izjava št. 3: Robert Golob: “Edina resnica, ki jo je povedala, je bila ta, da sva se maja, preden je bila imenovana, dogovorila, da ima eno samo nalogo: to je da očisti policijo Janšistov. Ona je to ponovila včeraj in to je edina resnica, ki jo je povedala.”
Ta izjava potrjuje, da sta se pred njenim imenovanjem dogovorila o nalogi, ki jo bo imela kot notranja ministrica. Glede na izjavo št. 2, da sta se srečala še pred volitvami, je zdaj še bolj jasno, da je izjava št. 1, kjer trdi, da jo je prvič srečal šele 31. maja, neresnična.
Golob torej v tretji izjavi potrjuje, da sta se z Bobnarjevo dogovorila o njeni nalogi: “Ona je imela eno samo nalogo: očistiti policijo Janšistov,” je dejal v intervjuju, kar je poročal portal MMC RTV Slovenija. S tem je jasno nakazal, da je bil glavni cilj imenovanja politično motiviran, kar odpira vprašanja o nepristranskosti notranje ministrice.
Izjava št. 4: Robert Golob: “Skupen cilj vsem nam je bil, da očistimo Slovenijo (v tem primeru tudi policije) Janšizma. Zakaj? Mi smo šli na volitve s tem. Jaz se dobro spomnim, tudi v vašem studiu smo govorili; ko bomo in če bomo zmagali in če dobimo mandat ljudi in če kje kdo ve, veste to vi.”
V tej izjavi Golob potrjuje politični cilj odstranitve vpliva prejšnje oblasti (janšizma) iz policije, kar je usklajeno z izjavami iz št. 2 in 3. Vendar ne izpostavi nobenih novih informacij, ki bi neposredno razrešile ali potrdile časovno neskladje glede prvega srečanja z Bobnarjevo.
Analiza anomalij in potencialnih laži:
1. Neskladje glede časa prvega srečanja:
- Izjava št. 1 trdi, da je Golob Tatjano Bobnar prvič spoznal 31. maja, kar pa je v nasprotju z izjavami št. 2 in 3, kjer trdi, da sta se srečala že pred volitvami. To časovno neskladje kaže na potencialno neresnico v izjavi št. 1.
2. Večkratne potrditve istega cilja:
- Izjava št. 3 potrjuje tisto, kar je bilo omenjeno v izjavah št. 2 in 4, da je bil cilj “očiščenja janšizma” v policiji skupen. Tukaj ni jasnih neskladij, vendar ni dodanih novih podatkov, ki bi pomagali razjasniti laži iz prejšnjih izjav. Kljub vsemu pa v naslednjem intervjuju izjavi, da se nikoli ni vmešaval v policijo, kar ponovno kaže na neskladje v njegovih izjavah.
Zaključek analize: Največje neskladje se pojavlja pri izjavi št. 1 glede prvega srečanja z Bobnarjevo, saj druge izjave nakazujejo, da sta bila v stiku že prej. Če je bila izjava št. 2 resnična, je prva izjava o tem, da jo je prvič spoznal 31. maja, neresnična.
Pomen in posledice uporabe izraza “janšisti”
Izraz “janšisti” je politično obremenjen izraz, ki ga je Golob večkrat uporabil za opis podpornikov prejšnje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ta izraz se pogosto uporablja na politični levici kot pejorativen izraz, ki označuje pripadnike ali privržence stranke SDS in politike Janeza Janše.
Uporaba takega izraza v političnih razpravah prispeva k polarizaciji javnega mnenja in krepi delitve v družbi. Označevanje posameznih skupin s politično motiviranimi izrazi lahko vodi do še večje politične nestabilnosti in zmanjšanja zaupanja javnosti v institucije, kar je še posebej problematično v času, ko Slovenija potrebuje politično stabilnost.
Kritiki opozarjajo, da uporaba takih izrazov škoduje demokratičnemu dialogu in vodi v politični revanšizem. Poleg tega so takšne izjave pogosto izrabljene za mobilizacijo volivcev na eni strani političnega spektra, kar še dodatno poglablja razdeljenost med levo in desno politično opcijo v Sloveniji.
Kaj Roberta Goloba bremeni?
Robert Golob se trenutno sooča z več očitki in ovadbami. Njegove izjave o “čiščenju janšistov” iz policije so bile deležne ostrih kritik, saj naj bi s tem jasno nakazal politično motivirane čistke. Če bi se izkazalo, da so bila imenovanja in kadrovske spremembe v policiji izvedena zgolj iz političnih razlogov, bi to lahko pomenilo zlorabo položaja in kršitev zakona o javnih uslužbencih.
Poleg tega je Golob tarča ovadb zaradi suma zlorabe položaja in nezakonitega kadrovanja, kar bi lahko imelo resne pravne posledice zanj. Po informacijah, ki jih je poročal portal Siol.net, naj bi bili nekateri postopki imenovanja izvedeni mimo standardnih postopkov, kar bi lahko predstavljalo resno kršitev zakonodaje.
Kaj se lahko zgodi, če bo Robert Golob obsojen?
Če bi bil Robert Golob obsojen zaradi kršitev zakonodaje, povezanih s kadrovanjem in zlorabo položaja, bi to lahko imelo resne posledice za njegovo politično kariero. Obsojen predsednik vlade bi bil primoran odstopiti s funkcije, kar bi lahko sprožilo nove volitve. Slovenija bi se v tem primeru znašla v politični krizi, saj bi bilo potrebno hitro iskati novega voditelja ali koalicijsko večino.
Poleg tega bi Golobova obsodba lahko povzročila širše posledice za stranko Gibanje Svoboda, saj bi izguba voditelja močno oslabila njihovo pozicijo v parlamentu. V primeru predčasnih volitev bi bil politični prostor ponovno odprt za nove koalicijske dogovore, kar bi lahko privedlo do sprememb v vladi.
Kakšne so možnosti za nove volitve?
Če bo Golob dejansko obsojen in bo moral odstopiti, so možnosti za nove volitve precejšnje. V tem primeru bi bila potrebna ponovna politična reorganizacija, kar bi lahko trajalo več mesecev. Nove volitve pa bi lahko prinesle popolnoma nov politični zemljevid, saj bi stranke morale ponovno pridobiti zaupanje volivcev po morebitnem političnem škandalu. Glede na trenutne razmere bi lahko imela opozicija, predvsem stranka SDS, močne možnosti za povrnitev oblasti.
Politična polemika, povezana z izjavami Roberta Goloba in imenovanjem Tatjane Bobnar, je odprla številna vprašanja o politični etiki, transparentnosti in zakonitosti kadrovskih sprememb v Sloveniji. Uporaba izraza “janšisti” in obtožbe o političnih čistkah v policiji so razkrile globoko polarizacijo slovenske politike, ki jo bo težko preseči. Če bodo obtožbe zoper Goloba potrjene, lahko pričakujemo resne posledice za njegovo politično kariero in morebitne nove volitve, ki bodo še dodatno spremenile politično pokrajino v Sloveniji.
Napisal: N. Z.
Vir: X, www, zajem zaslona FB
