LJUBLJANA, 08. 03. 2025 – Spet nova spletna prevara. Po družbenih omrežjih in spletnih straneh se množijo lažni oglasi za “revolucionarni” merilnik glukoze v krvi. Brez igel! Neboleče! Takšen preboj, da ne veš, ali bi verjel! A pozor – ta izdelek sploh ne obstaja, ni klinično potrjen in je čista prevara. Siemens opozarja, da gre za zlorabo njihove blagovne znamke, zadevo so že prijavili inšpektorjem.

Neverjetne obljube – preveč dobro, da bi bilo res?

“Končno konec bolečih vbodov! Merjenje sladkorja brez igel!” To in še več lahko preberete v teh zavajajočih oglasih. Prikazujejo podobe sodobnih medicinskih naprav, zraven pa ponujajo “omejeno akcijo” in vabijo k hitremu nakupu.

Ampak stop!

Ekipa 24ur.com je preverila te oglase pri podjetju Siemens. Njihov odgovor? Nikoli niso razvijali takega izdelka. Njihovo ime je preprosto ukradeno za lažno promocijo. “O tem smo že obvestili Javno agencijo RS za zdravila in medicinske pripomočke,” so pojasnili.

glukoza v krvi merilnik vir www

merilnik glukoze v krvi-vir www

Nebolec merilnik glukoze v krvi-vir www

Strokovnjaki: To ni znanstveno dokazano!

Da zadeva ne pije vode, potrjujejo tudi strokovnjaki. Obrnili smo se na doc. dr. Mojco Lunder, vodjo diabetološke ambulante v UKCL Ljubljana, ki je bila zelo jasna:

“Omenjeni sistem ni validiran, ne obstaja v klinični uporabi in ni znanstveno potrjen. Resda se razvijajo alternativni načini merjenja, a vse, kar je trenutno na voljo, je še v fazi raziskav. Do klinične uporabe pri pacientih pa je še daleč.”

Si slišal? Daleč. Torej, če te oglasi prepričujejo v nasprotno – ne verjemi!

Kako diabetiki v Sloveniji sploh merijo krvni sladkor?

Realnost? Dve metodi, nič tretje poti.

• Klasično merjenje s glukometrom – pika, kri, testni listič. To krije ZZZS za paciente, ki so na inzulinski terapiji.
• Senzorsko merjenje – majhen senzor na koži, menjajo ga vsakih 10–14 dni. Na voljo le za tiste, ki potrebujejo 4 ali več injekcij inzulina dnevno.

Nobene čudežne “nevidne” naprave. Nič brez dotika. To so preverjene metode!

Policija: Število prevar narašča

Spletni goljufi se ne ustavijo. Vsako leto jih je več in bolj so iznajdljivi. Slovenska policija razkriva:

“V letu 2023 smo obravnavali 626 primerov spletnih prevar s skupno škodo 2,4 milijona evrov. Leta 2024 je število prijav naraslo na 886, pri čemer je nastala škoda 4,7 milijona evrov.”

In letos? Že 90 prijav samo v prvih dveh mesecih! Izgubljen denar? 175.000 evrov.

Kako se zaščititi? Enostavno:

• Kupuj samo na preverjenih spletnih mestih – ne nasedaj neverjetnim ponudbam.
• Preveri spletno stran – slabi prevodi, sumljiva domena? Velik alarm!
• Ne vpisuj osebnih podatkov v čudne obrazce – goljufi radi zbirajo več kot le denar.
• Ne verjemi v “revolucionarne” produkte – če bi bil res tako dober, bi ga poznali že zdravniki!

Ne bodi lahka tarča!

Goljufi postajajo vedno bolj prefinjeni – kradejo logotipe, ustvarjajo lažne komentarje, obljubljajo čudeže. A na koncu je vsem skupno eno: želijo tvoj denar.

Kaj storiti? Če si že padel v past, takoj prijavi zadevo Policiji in Tržnemu inšpektoratu RS. Prevare bomo ustavili le skupaj!

Pripravil: N. Z.

Vir: Siemens, UKCL Ljubljana, Policija RS, JAZMP (Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke).

Facebook je postal nekaj, kar skoraj vsak Slovenec dnevno uporablja – za klepet s prijatelji, spremljanje novic ali nakupovanje. A za bleščečimi oglasi, ki obljubljajo noro nizke cene, se pogosto skriva nekaj precej manj bleščečega: spretna spletna prevara, ki lahko vaše bančne podatke izpostavi pohlepnim prevarantom.

Zadnje opozorilo kibernetskih strokovnjakov iz organizacije CERT Slovenija razkriva, da se je pojavil nov val lažnih oglasov na Facebooku, ki ciljajo prav na uporabnike, ki iščejo “neponovljive” popuste. A kako prepoznati, kaj je legitimno in kaj le spretna past?

Kako delujejo te prevare – in zakaj nasedamo?

Zgodba se začne kot marsikatera slovenska izkušnja na spletu: vidite oglas za luksuzne čevlje ali telefon po ceni, ki je preprosto predobra, da bi jo spregledali. Kliknete na povezavo, preusmerjeni ste na trgovsko stran, ki deluje povsem legitimno – slike so profesionalne, cene so označene s privlačnimi popusti, vse izgleda čisto običajno.

Toda že tukaj bi moral zazvoniti alarm. Kriminalci najpogosteje ukradejo slike s pravih spletnih trgovin, a namesto pravih trgovskih imen uporabijo strani z nekoliko sumljivimi domenami in pogosto tudi skrajšane povezave. Te strani so skrbno izdelane, da izgledajo kot prave, a njihov edini namen je, da vas prepričajo v eno stvar: vnos vaših osebnih podatkov in podatkov o bančni kartici.

Kdor je že nasedel takšni prevari, ve, da se igra pogosto začne z nečim nedolžnim – na primer z vprašanjem ali igro, kjer vas prosijo za sodelovanje v nagradni igri. Morda boste “izgubili” prva dva poskusa, nato pa zmagali – kot čudež – v tretjem poskusu. Edina stvar, ki vam še manjka? Vnos podatkov za “plačilo” majhnega stroška, denimo dostave. Tukaj pa se prevara začne – in vaš denar hitro izgine.

Zakaj smo Slovenci še posebej ranljivi?

Slovenci smo narod, ki rad kupuje pametno – kdo ne bi želel plačati manj za več? Facebook oglasi z obljubami o neverjetnih popustih nas nagovarjajo neposredno. Poleg tega nam pogosto zmanjka časa za temeljito preverjanje, zato večkrat spregledamo ključne znake, ki bi lahko preprečili katastrofo.

Toda bodimo iskreni: ali ste si kdaj vzeli čas, da bi preverili URL naslov trgovine, kjer kupujete? Večina tega ne stori – in ravno na to računajo prevaranti. Če domena ni prava ali če na strani manjka varnostni certifikat (https://), je velika verjetnost, da ste na lažni strani.

Kako prepoznati prevaro in zaščititi svoje podatke?

1. Ne verjemite ponudbam, ki so predobre, da bi bile resnične. Popusti, ki se zdijo nerealni, skoraj vedno skrivajo prevaro. Če vidite luksuzni izdelek za smešno nizko ceno, zaprite stran.
2. Preverite povezave. Skrajšane povezave ali URL-ji, ki vsebujejo nenavadna imena, so pogosto znak, da ste na prevarantski strani.
3. Skrbno preverite spletno stran za plačilo. Če stran nima varnostnega certifikata (https://) ali če se ime strani ne ujema s trgovino, zaprite brskalnik.
4. Redno spremljajte svoje bančne transakcije. Če ste vnesli svoje podatke, takoj pokličite banko in blokirajte svojo kartico.

Kaj storiti, če ste že postali žrtev?

Če ste že vnesli svoje podatke na lažni spletni strani, je ključno, da takoj ukrepate:

• Obrnite se na svojo banko in zahtevajte blokado kartice ali transakcij, ki jih niste izvedli.
• Prijavite prevaro organizacijam za kibernetsko varnost, kot je SI-CERT, in policiji.
• Spremenite vsa gesla, ki ste jih morda uporabili na teh straneh.

Ne podcenjujte hitrosti, s katero prevaranti ukrepajo – vaš račun lahko izpraznijo v minutah, če ne ukrepate takoj.

Zakaj Facebook težko ukrepa?

Čeprav Facebook zagotavlja, da pregleduje vse oglase na svoji platformi, kriminalci vedno znova najdejo načine, kako prelisičiti sistem. Pogosto registrirajo nova podjetja ali ustvarijo oglase s subtilnimi spremembami, ki jih algoritmi ne zaznajo kot sumljive. Zato morajo biti uporabniki tisti, ki prevzamejo odgovornost za lastno varnost.

Previdnost je ključna – zaupanje ni dovolj

Na koncu se vse vrti okoli tega, ali smo kot uporabniki dovolj skeptični in pazljivi. Zavedati se moramo, da v digitalnem svetu zaupanje ni samoumevno. Če nas spletna trgovina pozna le po nekaj klikih, zakaj bi ji zaupali svoje bančne podatke?

Kot pravi star slovenski pregovor: “Kdor hitro verjame, hitro izgubi.” V digitalni dobi bi moral ta pregovor postati naša vsakodnevna mantra – še posebej, ko brskamo po Facebooku in nas mikajo neverjetni popusti. Vaši podatki so dragoceni – varujte jih tako skrbno, kot varujete svoj denar v denarnici.

Napisal: E. K.

Vir: Facebook, Freepik

Ana Praznik, priljubljena slovenska voditeljica in nekdanja članica skupine Bepop, je ponovno tarča spletnih prevarantov, ki zlorabljajo njeno ime in podobo. Tokrat so šli goljufi še korak dlje – na družbenih omrežjih kroži lažen oglas, ki trdi, da je »z njo konec«. A kaj se pravzaprav dogaja in zakaj so prav Ana in druge znane osebnosti tako pogost cilj teh manipulacij?

Kako deluje prevara?

Lažni oglasi, ki zlorabljajo ime Ane Praznik, se pojavljajo predvsem na platformah, kot je Facebook. Na prvi pogled delujejo kot članki priznanih slovenskih medijev – uporabljajo njihove logotipe in obliko spletnih strani. Ko uporabnik klikne na oglas, ga preusmeri na ponarejeno stran, ki vsebuje izmišljene zgodbe o Aninih domnevnih finančnih težavah ali uspehih. Cilj teh strani je prepričati uporabnike, da investirajo v domnevno zanesljive kriptovalutne platforme, ki naj bi obljubljale hiter zaslužek.

A resničnost je precej bolj kruta. Namesto obljubljenega zaslužka uporabniki pogosto izgubijo prihranke ali postanejo žrtve kraje osebnih podatkov. “Nikar ne nasedajte tem prevaram, saj so namenjene izključno pridobivanju vašega denarja,” opozarja Ana.

Zakaj prav Ana Praznik?

Zloraba javnih osebnosti za spletne prevare ni nič novega. Ana Praznik je zaradi svoje prepoznavnosti in ugleda pogosto tarča goljufov, ki izkoriščajo njeno priljubljenost za vzbujanje zaupanja pri nič hudega slutečih uporabnikih. Kot javna osebnost je že večkrat opozorila, da gre za manipulacije in da sama nima nikakršne povezave s tovrstnimi oglasi.

Podobne prevare so bile v preteklosti povezane tudi z drugimi znanimi Slovenci, kar kaže na širši problem spletnih goljufij, ki ciljajo na javne osebnosti, da dosežejo širše občinstvo.

Preprosto, a učinkovito orožje prevarantov

Kako je mogoče, da takšne prevare še vedno delujejo? Ena izmed glavnih taktik goljufov je vzbuditi močna čustva – strah, zanimanje ali pohlep. Lažne novice o domnevnih škandalih ali finančnih uspehih delujejo kot kljuka, ki uporabnika pripravi do tega, da klikne na povezavo. Tudi oblikovno so te strani pogosto zelo prepričljive, kar mnoge zavaja, da gre za resnične informacije.

Goljufof običajno delujejo iz tujine, kar otežuje pravno preganjanje, še posebej, če uporabniki sami ne prijavijo incidenta. Čeprav so opozorila na družbenih omrežjih pogosta, je zavedanje o tovrstnih prevarah med uporabniki še vedno nizko.

Napisal: E. K.

Vir: TočnoTo