To je nova mis Slovenije, gre za študentko medicine

Finalni izbor za Miss Slovenije 2024 je potekal včeraj, 10. januarja 2025, v Gledališki in koncertni dvorani Lendava. Vrhunec večera pa je pripadel 26-letni Amadei Zupan iz Sežane, študentki medicine na Univerzi v Ljubljani, ki je prejela prestižni naslov. Druga spremljevalka je postala Neja Prosenjak, prva spremljevalka pa Katja Zver.

View this post on Instagram

A post shared by Amadea Zupan (@amadeazupan)

Podelili so še lento mis simpatičnosti, ki sta jo prejeli Katja Omrzel in Tjaša Žnidaršič, za najbolj fotogenično pa je uradni fotograf letošnje podelitve Dejan Nikolič izbral Taro Tofaj. Poleg Amadee Zupan, Neje Prosenjak in Katje Zver so se za naziv najlepše potegovale še Tara Tofaj, Tjaša Žnidaršič, Abbi Šušelj, Pia Hribar (ki se finalnega izbora ni udeležila), Nika Kuzman, Katja Omrzel, Allisa Pelko, Helena Pokeržnik, Saša Poklukar in Lara Senica.

Večer sta povezovala radijski in televizijski voditelj Klemen Bunderla ter nekdanja mis Slovenije Maja Čolić. Projekt vodi in uteleša Jelka Verk, lastnica licence ter srce in duša celotnega dogajanja. “Moram reči, da je postala zgodba vsebinska. Ker Miss Slovenije predstavlja celotno Slovenijo in vse Slovence v vsej veličini in se mi zdi, da mora tako tudi ostati,” meni.

View this post on Instagram

A post shared by MISS SLOVENIA for MISS WORLD (@miss.slovenia)

Ste vedeli?

Izbor Miss Slovenije je eno izmed najbolj znanih in prestižnih lepotnih tekmovanj v Sloveniji, kjer se poleg zunanje lepote ocenjujejo še osebnost, inteligenca, talent, socialna ozaveščenost in projektna dela tekmovalk.

Prvi izbor Miss Slovenije je potekal leta 1990, ko je Slovenija postala samostojna. Pred tem so Slovenke sodelovale na izboru za Miss Jugoslavije. Zmagovalka Miss Slovenije se uvrsti na svetovno tekmovanje Miss World, ki velja za eno najstarejših lepotnih tekmovanj na svetu.

V zadnjih letih izbor ni več zgolj lepotno tekmovanje, ampak se osredotoča na družbeno odgovorne projekte. Kandidatke morajo razviti lasten projekt, ki ima pozitiven vpliv na družbo – to vključuje področja, kot so okoljevarstvo, pomoč ranljivim skupinam in ozaveščanje o družbeno pomembnih tematikah.

Tekmovanje se je večkrat spreminjalo – od klasičnih modnih revij do sodobnejšega formata z več poudarka na osebnosti in javnem nastopanju. V nekaterih obdobjih izbor ni bil izveden (na primer leta 2015), kar je povzročilo veliko polemik med mediji in javnostjo.

Znane zmagovalke

Nekaterih najbolj znanih zmagovalk Miss Slovenije skozi leta: Brigita Čeh (1991), prva Miss Slovenije po osamosvojitvi; Nataša Abram (1993), bila je ena izmed najbolj priljubljenih Miss Slovenije v 90. letih; Rebeka Dremelj (2001) na izmed najbolj znanih Miss Slovenije vseh časov, na tekmovanju Miss World 2001 v Južnoafriški republiki je zmagala v kategoriji Miss Talent s pevskim nastopom; Sabina Remar (2002), po zmagi na Miss Slovenije je postala ena izmed najbolj fotografiranih slovenskih lepotnih ikon; Iris Mulej,čeprav je nosila naslov Miss Universe Slovenija in ne Miss Slovenije za Miss World, je bila Iris Mulej ena najbolj prepoznavnih slovenskih lepotnih kraljic; Maja Taradi (2006), na mednarodnem izboru Miss World je predstavila družbeno odgovorni projekt; Sanja Grohar (2005), po izboru za Miss Slovenije je postala pevka in uspešna vplivnica …

su; Foto: YouTube

Uničujoče neurje povzročilo razdejanje po Sloveniji: Lendava, Maribor in Sevnica med najhuje prizadetimi

Slovenijo so v nedeljo, 18. avgusta 2024, prizadela močna neurja, ki so povzročila obsežno škodo v več regijah, med drugim v Lendavi, Mariboru in Sevnici. Neurja, ki so jih spremljali močni vetrovi in toča, so za seboj pustila opustošenje, podrta drevesa, odkrita strehe in številne druge posledice.

V Lendavi je bilo neurje še posebej silovito. Močni vetrovi so odkrivali strehe in podirali drevesa, kar je povzročilo precejšnjo škodo na več objektih. Med drugim je veter odkril streho trgovskega središča, številna drevesa pa so se podrla na stanovanjske bloke in ceste, kar je močno otežilo promet.

Tudi v Mariboru so gasilci imeli polne roke dela. V vasi Dogoše je veter odkrival strehe, zaradi česar so morali gasilci posredovati kar 23-krat po klicih občanov na pomoč. Močan veter je poleg tega podiral drevesa in električne drogove, kar je povzročilo motnje v oskrbi z električno energijo.

V Sevnici je neurje trajalo približno 15 minut, a je kljub kratkemu trajanju povzročilo znatno škodo. Veter je odkril streho zdravstvenega doma, ki so jo gasilci hitro prekrili s folijo s pomočjo novega tovornjaka z lestvijo. Neurje je v občini povzročilo tudi podiranje dreves, kar je oviralo promet in povzročilo dodatno škodo.

V okolici Zreč in Slovenske Bistrice je padala debelejša toča, ki je poškodovala kmetijske pridelke in povzročila škodo na vozilih ter strehah. Gasilci in druge službe so bile na terenu vse do večera, saj so reševali posledice neurja in pomagali prebivalcem pri sanaciji škode.

Neurja so torej povzročila veliko materialno škodo in zahtevala hitro posredovanje pristojnih služb. Prizadeti prebivalci zdaj čakajo na oceno škode in nadaljnje ukrepe za sanacijo posledic te vremenske ujme.

EK; Neurje.si, Pexels

To so slovenski kraji, kjer je bilo peklensko vroče! Znana napoved za naslednjih 10 dni

Tudi ponoči se marsikje ne bo ohladilo pod 20 °C.

LJUBLJANA – Vročinski val se nadaljuje. To čutimo vsi. Na večjem delu Slovenije smo včeraj izmerili temperature nad 33 °C. Najvišjo temperaturo smo izmerili v Lendavi, kjer je bilo kar 36,1 °C. Zaradi visoke relativne vlažnosti je lahko občutek vročine še večji, poudari Agencija za okolje in prostor Republike Slovenije.



Taka je napoved do 21. julija

Letošnje poletje je bilo do sedaj z vročino precej prizanesljivo. V mesecu juniju smo imeli dva vročinska vala, ki pa sta bila kratkotrajna. Večkrat smo bili pod vplivom sveže atlantske zračne mase, zato tudi padavin ni manjkalo. Vsaj naslednjih 10 dni kakšne izrazitejše osvežitve ni na vidiku. Temperatura bo po nižinah vsak dan nad 30 °C, najbolj vroč dan v tem tednu bo v petek, ko bo temperatura od 31 do 35, v vzhodnih krajih lahko tudi do 37 °C. Tudi ponoči se marsikje ne bo ohladilo pod 20 °C. Le za kakšno stopinjo manj vroče bo ob koncu tedna, ko se bo povečala možnost za posamezne nevihte. Vročina se bo zelo verjetno nadaljevala tudi v prihodnji teden.

Rekordno vroče poletje

Poletje 2024 bo v Sloveniji ostalo zapisano v zgodovini zaradi izjemnega vročinskega vala, ki je prinesel rekordne temperature. Že junija so se temperature ponekod povzpele preko 35 stopinj Celzija, kar je preseglo prejšnje rekorde za ta mesec. V začetku julija pa je bil dosežen nov vrhunec, ko so v Ljubljani zabeležili kar 41 stopinj Celzija, kar je najvišja izmerjena temperatura v zgodovini države.

Kaj prinaša vročinski val?

Vročinski val je povzročil številne nevšečnosti prebivalcem, predvsem starejšim in bolnikom, ki so še posebej občutljivi na ekstremno vročino. Povečalo se je tudi število požarov v naravi, saj je suša močno prizadela gozdove in travnike. Mestne oblasti so pozivale k varčni uporabi vode in elektrike, saj je povpraševanje po obeh naraslo zaradi povečanega delovanja klimatskih naprav.

Strokovnjaki opozarjajo, da so takšni ekstremi posledica podnebnih sprememb, ki prinašajo vse pogostejše in intenzivnejše vročinske vale. Pozivajo k takojšnjim ukrepom za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in prilagajanje na nove podnebne razmere. Slovenija se tako pridružuje globalnim prizadevanjem za boj proti podnebnim spremembam.

Podnebne spremembe in vročinski vali

Pogostost in intenzivnost vročinskih valov sta v zadnjih letih v porastu, kar je mogoče povezati s podnebnimi spremembami. Vročinski vali so postali bolj pogosti in dolgotrajni, kar ima pomembne posledice za okolje, zdravje ljudi in gospodarstvo. Podnebne spremembe vplivajo na vse večje ekstreme v vremenskih vzorcih, kar vodi do daljših in bolj intenzivnih vročinskih obdobij.

Priprave na vročinski val

Vročinski valovi zahtevajo ustrezne priprave in ukrepe za zaščito zdravja ljudi. ARSO svetuje, da se izogibamo izpostavljanju soncu med najtoplejšim delom dneva, pijemo dovolj tekočine in se zadržujemo v hladnejših prostorih. Posebno pozornost je treba nameniti ranljivim skupinam, kot so starejši ljudje, otroci in bolniki. Prav tako je pomembno, da skrbimo za živali in jih ne puščamo v avtomobilih ali na soncu.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www