Kulturni teden se je začel v petek, 7. februarja, ko je v prenovljeni avli občinske stavbe potekala otvoritev 4. EX TEMPORA likovnikov upokojencev Pokrajinske zveze društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine. Ex tempore, izraz, ki pomeni ustvarjanje “na licu mesta”, ni le priložnost za umetniško izražanje, temveč tudi dokaz, da upokojenci niso zgolj pasivni opazovalci kulture, temveč njeni aktivni ustvarjalci.

Razstavo so slavnostno odprli župan Mirne Peči Andrej Kastelic, predsednica Pokrajinske zveze društev upokojencev Cirila Zajc Surina in idejni vodja ex tempora Karol Zagorc. Župan Kastelic je poudaril pomen dogodka:

“Ex tempore je v Mirni Peči zelo cenjen in spoštovan, predvsem pa dobro organiziran. Tu gredo zasluge Društvu upokojencev Mirna Peč, zelo so aktivni in marljivi. Očitno so tudi vsi razumeli, da so tu dobrodošli, za nameček pa v naši občini ne manjka motivov za ustvarjanje. Vesel sem, ker se ta zgodba nadaljuje, v naši občini pa bomo še naprej podpirali umetnost.”

Zanimivo je, da ex tempore v Mirni Peči ni zgolj lokalna zanimivost, ampak postaja širše prepoznana umetniška tradicija. Od leta 2021, ko so ga prvič organizirali, je bilo ustvarjenih več kot 100 del, od katerih vsaj 40 krasi prostore občinske stavbe. Letošnja tema je bila posvečena vinogradništvu in čebelarstvu, kar ni naključje – obe dejavnosti sta globoko vtkani v identiteto Dolenjske.

Nekateri umetniki so se pri tem odmaknili od klasičnih tehnik in preizkusili slikanje z vinom (tehnika vinarel) ali celo z uporabo čebeljega propolisa, ki ga je prispeval lokalni čebelar Tone Režek. Prizadevni umetniki niso ostali brez nagrad – praktične nagrade sta podelila prav Režek in Lambert Pate, s čimer sta dodala še en kamenček v mozaik medsebojnega povezovanja skupnosti.

Večer je dopolnil nastop ljudskih pevk Čebelice in mladega kitarista Domna Bevca, ki je s svojimi melodijami poskrbel za prav posebno vzdušje.

Sobota: Slakove melodije in Pavčkove besede odmevale po muzeju

Sobota je bila v znamenju dveh legend Dolenjske in slovenske kulture nasploh – Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka. V Muzeju Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka so imeli harmonikarji prost vstop, če so na muzejsko harmoniko zaigrali vsaj dve Slakovi skladbi. Ta posebna gesta je pritegnila glasbenike od blizu in daleč, ki so poskrbeli, da so muzejski prostori ves dan odmevali v ritmih Slakovih pesmi.

Je mogoče v Sloveniji najti bolj priljubljen ljudski instrument kot diatonično harmoniko? Če sodimo po odzivu obiskovalcev, zagotovo ne. Še posebej navdušujoče je bilo dejstvo, da so med nastopajočimi prevladovali mladi harmonikarji, kar potrjuje, da se glasbena tradicija prenaša iz generacije v generacijo.

A muzika ni bila edina umetniška zvrst, ki je ta dan oživela. Marica Androjna, pesnica, ki že dolga leta ustvarja v senci dolenjskih gričev, je predstavila svojo poezijo, posvečeno prav Slaku in Pavčku. Njene verze je občinstvo sprejelo s tihim občudovanjem – včasih se zdi, da se v pesmih skriva več resnice kot v celih romanih.

Nedelja: Smeh kot najboljša terapija – komedija “Krivica boli”

Kulturni vikend se je zaključil v Kulturnem domu Mirna Peč, kjer je KUD Vesel teater Dolenjske Toplice poskrbel za pravo smejalno terapijo. Komedija “Krivica boli” je dvorano napolnila z dobro voljo, še posebej pa je občinstvo navdušil domačin Drago Primc, ki je s svojo karizmatično igro poskrbel za številne salve smeha.

V današnjem času, ko so ljudje pogosto obremenjeni s hitrim tempom življenja, so takšni dogodki neprecenljivi – prinašajo brezskrbnost, sprostitev in občutek skupnosti, ki ga včasih v vsakdanjem življenju pogrešamo.

Mirna Peč – kulturno srce Dolenjske?

Letošnji kulturni praznik v Mirni Peči je bil več kot zgolj niz dogodkov – bil je izraz povezanosti med generacijami, umetniki, glasbeniki in ljubitelji kulture. Občina Mirna Peč s tem dokazuje, da kultura ne rabi biti zgolj elitna ali oddaljena – lahko je prisotna v vsakem kotičku, če le obstaja prava volja.

Morda je Mirna Peč res majhna, a njena kultura je velika. Naslednje leto pa – kdo ve? Morda bo ex tempore postal mednaroden, morda se bo v muzejih zaslišalo še več mladih glasov, morda bodo še večerov, ko bo smeh odmeval po dvorani. Kar pa je gotovo, je to, da bo Mirna Peč ostala kraj, kjer kultura živi in diha skupaj z ljudmi.

Otvoritev razstave Ex Tempore (5)

Otvoritev razstave Ex Tempore (1)

Otvoritev razstave Ex Tempore (20)

Predstava Krivica boli (7)

Predstava Krivica boli (3)

Predstava Krivica boli (2)

Ob kulturnem in drzavnem prazniku v muzeju (2)

Otvoritev razstave Ex Tempore (8)

Ob kulturnem in drzavnem prazniku v muzeju (11)

J.P.

Vir: Občina Mirna Peč

Zgodilo se je med koncertom v Športni dvorani Leona Štuklja.

NOVO MESTO – “Pozdravljeni. Včeraj je bila izpred dvorane Leona Štuklja v Novem mestu iz vozila ukradena harmonika Prostor B-Es-As uglasitve, rjave barve z motivi planike. V kolikor bi jo kdo opazil se, zelo toplo priporočamo za informacije. Hvala,” je na Facebooku zapisal Žiga Pungerčar Marn. Bil je eden od nastopajočih na zaključnem koncertu.

Apel

“Včeraj pred koncertom 60. let Slakove glasbe v Novem Mestu so si nepridipravi na parkingu pred dvorano Leona Štuklja iz avta dali pravico ukrasti harmoniku našemu prijatelju Žiga Pungerčar Marn. Prosimo za delitev in informacije, če bi jo kdorkoli opazil, morda na kakšnem oglasu…hvala!” je še na Facebooku.

Po celi Sloveniji

Z vseslovensko serijo so počastili 60 letnico. S koncerti so začeli v Mirni Peči, potem pa bili v Ljutomerju, Podčetrtku, Dobrovi, Tržiču, Pivki, Vojniku, Dravogradu, Oplotnici in Novem mestu. Zadnji koncert, ki je bil včeraj v Novem mestu, je posnela tudi TV Slovenija, na ogled pa bo 14.2. 2025.

Letos mineva 60 let od uspešnega delovanja Ansambla Lojzeta Slaka.

Kot rojstna letnica ansambla Lojzeta Slaka je sicer zapisano leto 1964, vendar se je zgodba o ansamblu začela že tedaj, ko je mladenič iz Jordankala pri Mirni peči na Dolenjskem s svojo harmoniko na javni radijski oddaji »Pokaži kaj znaš!« spravil na noge vso dvorano in z velikim naskokom osvojil prvo mesto, ter si tako odprl vrata v radijsko hišo in snemalne studije. ​V Slakovi družini je bilo sicer v domače viže zaljubljenih še nekaj fantov, zato je Lojze kmalu sestavil inštrumentalni kvartet skupaj z brati Matijo, Stanetom in Tonetom, ki ga je v kratkem času spoznala vsa Dolenjska. Ko pa je prišla vmes vojaščina, so se fantje razkropili, Lojze se je v iskanju službe preselil v Ljubljano in skupina Ansambel bratov Slak je prenehala z igranjem. Toda Lojze se ni vdal.  S prijateljem Nikom Zlobkom, ki je s klarinetom in s kitaro vskočil med brate Slak, ko je prvi oblekel vojaško suknjo, sta za sodelovanje pridobila še Cirila Babnika s prastarim slovenskim godalom – berdo. Tako je bil spočet instrumentalni trio Lojzeta Slaka. Ko se je od ansambla po slabih dveh letih igranja poslovil Ciril Babnik, ga je v triu nadomestil Franc Sever. ​Uspešno so nastopali na veselicah v številnih krajih po Sloveniji ter na srečanjih ansamblov in tako na tekmovanju na Gorenjskem sejmu v Kranju premočno zmagali. Osvojili so tudi prvo nagrado na reviji ansamblov na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in pot v snemalne studije je bila vsak dan bližja.

Pokaži, kaj znaš

Ansambel bratov Slak je posnel prve skladbe za radijski arhiv že v začetku šestdesetih let, Trio Lojzeta Slaka pa je imel na začetku leta 1964 posneto že tudi prvo malo ploščo pri produkciji RTB, kljub temu pa pomeni pravi začetek ansambla Lojzeta Slaka, kakršnega so vzljubili prijatelji domače glasbe, vendarle srečanje Slakovega inštrumentalnega tria z vokalnim kvintetom Fantje s Praprotna. Pevci iz Selške doline – tenorista Andrej Bergant in Jože Šifrar, baritonist Janez Habjan in basista Janez Kalan in Janez Dolenc – so prav tako kot Slakov trio slavili na eni od oddaj »Pokaži kaj znaš!«. Kmalu po srečanju na tej oddaji ljubljanskega radia so se Lojze in pevci dogovorili za sodelovanje in rojena je bila skupina, ki je zapisala novo poglavje v izročilo slovenske narodno zabavne glasbe.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Facebook

Predstavljajte si majhno slovensko vasico, kjer je glasba del vsakdanjega življenja. Družina, ki živi tam, je prežeta z melodijami – mati poje, oče in stric igrata na glasbila. Med odraščanjem mladega dečka se v njem prebuja globoko zanimanje za glasbo, ki bo kasneje oblikovalo njegovo življenje in zapuščino. Ta deček prejme svojo prvo diatonično harmoniko, instrument, ki ga bo spremljal skozi vso kariero in s katerim bo navduševal generacije. Rojen 23. julija 1932, ta izjemen glasbenik ni nihče drug kot Lojze Slak.

Slak je svojo prvo harmoniko prejel že kot otrok, in ta instrument je postal njegov zaščitni znak skozi celotno kariero. Leta 1964 je ustanovil Ansambel Lojzeta Slaka, ki je hitro pridobil priljubljenost zaradi svoje avtentične slovenske narodno-zabavne glasbe.

Ansambel Lojzeta Slaka je bil prepoznaven po edinstvenem načinu igranja diatonične harmonike, ki ga je Slak izpopolnil. Njegove melodije so bile preproste, a hkrati očarljive, kar je globoko odmevalo med slovensko javnostjo. S pesmimi kot so “Čebelar”, “V dolini tihi” in “Po dekle” je Slak postal sinonim za slovensko narodno-zabavno glasbo.

Lojze Slak je izjemno prispeval k popularizaciji diatonične harmonike v Sloveniji, dvignil jo je na osrednje mesto v slovenski narodno-zabavni glasbi. Poleg tega je bil plodovit skladatelj, ki je ustvaril številne pesmi, ki so postale zimzelene uspešnice. Sodeloval je tudi z različnimi glasbeniki in zasedbami, kar je še dodatno obogatilo slovensko glasbeno sceno.

Slakova glasba je presegla generacije in ga postavila kot kulturno ikono v Sloveniji. Njegove pesmi se še vedno pogosto pojejo in igrajo na različnih kulturnih in družbenih dogodkih. Slakove inovativne tehnike in skladbe so vplivale na številne mlade glasbenike, ki so se navdihovali z njegovo glasbo in prispevali k ohranjanju tradicije.

Med svojo kariero je Lojze Slak prejel številne nagrade in priznanja za svoje prispevke k slovenski glasbi in kulturi. Po njegovi smrti 29. septembra 2011 je bil še naprej slavljen s spominskimi koncerti, razstavami in pokloni, ki ohranjajo njegov trajni vpliv na slovensko narodno-zabavno glasbo.

V Mirni Peči je ustanovljen Muzej Lojzeta Slaka, ki prikazuje njegovo življenje, delo in zgodovino slovenske narodno-zabavne glasbe. Vsako leto potekajo različni festivali in dogodki v čast njegovi zapuščini, s čimer se njegova glasba prenaša na nove generacije.

Lojze Slak je s svojim delom in predanostjo ohranjanju slovenske glasbene tradicije pustil neizbrisno sled v kulturnem izročilu Slovenije. Njegovo mojstrstvo igranja diatonične harmonike in nepozabne skladbe so dragocen del slovenske kulturne dediščine, ki bo še naprej živela v srcih Slovencev in ljubiteljev narodno-zabavne glasbe po vsem svetu.

Napisal: N. Z. Vir: Facebook