Ste na Hrvaškem? Tu je kolona do Slovenije!

ZAGREB, SPLIT – Na hrvaških avtocestah je danes gneča, kot se za ta del julija spodobi. Večja gostota prometa je na nekaterih odsekih avtocest, predvsem iz smeri notranjosti proti morju, na pristopih do turističnih središč ob jadranski obali, cestah v Istri, nekaterih mejnih prehodih ter trajektnih pristaniščih in pomolih. “Voznike pozivamo, da prilagodijo hitrost in način vožnje razmeram na cesti. V območjih cestninskih postaj, predorov in počivališč ter na odsekih, kjer zaradi del velja začasna ureditev vožnje, so občasne upočasnitve, vožnja v voznih kolonah in krajši zastoji. Potrebna je dodatna previdnost in potrpežljivost,” poroča Hrvaški avtoklub. Pri plačilu cestnine Trakošćan v smeri Zagreba je okoli 1,5 km gneče, vleče pa se vse tja do Slovenije.

Avtocesta A1 Zagreb-Ploče-Karamatići:

povečan dotok vozil na cestninski postaji Lučko v smeri morja;
povečana je gostota prometa med priključkoma Lučko in Bosiljevo II v smeri Dubrovnika;
Avtocesta A2 Zagreb-Macelj:

kolona na cestninski postaji Trakošćan v smeri Zagreba je približno 1,5 km in sega v Slovenijo
povečana je gostota prometa v smeri Zagreba;
zaradi velikega navala vozil prepovedan promet za tovorna vozila in avtobuse od priključka Krapina do priključka Đurmanec v obe smeri;

Avtocesta A3 Bregana-Lipovac:

na zagrebški obvoznici je povečana gostota prometa iz smeri razcepa Buzin v smeri cestnine Lučko (A1), kolona je okoli 7 km;
prometna nesreča v km 27+200 med razcepom Buzin in razcepom Lučko v smeri Bregane. voziti z omejitvijo hitrosti 80 km/h;
prometna nesreča v km 85+300 med razcepom Popovača in razcepom Križ na cesti v smeri Bregane. Vozi se z omejitvijo hitrosti 40 km/h.
kolona osebnih in tovornih vozil na avtocesti A3 med km 304+500 in mejnim prehodom GP Bajakovo v smeri Lipovca je dolga približno 3 km. Vozi se po enem pasu, hitrost je omejena na 40 km/h.

Avtocesta A4 Goričan-Zagreb:

prometna nesreča na cestninski postaji Sveta Helena, v smeri Zagreba. Vozi se z omejitvijo hitrosti 60 km/h.

Avtocesta A6 Reka-Zagreb:

prometna nesreča na 45+800 km med razcepom Vrata in razcepom Delnice v smeri Zagreba. Vozi se z omejitvijo hitrosti 60 km/h.
povečan promet na izvozu na cestninski postaji Oštrovica v smeri Reke;

Avtocesta A7 Rupa-Reka:

povečana gostota prometa med mejnim prehodom GP Rupa in priključkom Šmrika v obe smeri;
kolona med priključkom Rupa in cestninsko postajo Rupa v smeri Križišča je dolga približno 1 km;
kolona vozil med razcepom Križišće in razcepom Šmrika v smeri Križišča je dolga približno 1 km. Priporočilo za smer Crikvenica/Novi Vinodolski je izvoz na razcepu Križišće.
Stara Karlovačka in Lička avtocesta (DC1):

na nekaterih odsekih med Lučkim in Karlovcem je vožnja počasna;
promet med Budačko Reko in Grabovcem pri Pavkovićih je otežen zaradi pokvarjenega tovornjaka.
Jadranska magistrala (DC8):

občasne upočasnitve na pristopih v turistična središča;

DC102 otok Krk:

vožnja v konvoju, ki se premika iz smeri celine proti otoku;
Prepoved prometa za tovorna vozila z največjo dovoljeno maso nad 7,5 t velja na določenih državnih cestah v Istri in na obali danes, 13. julija, do 14. ure in jutri, 14. julija, od 12. do 11. ure: 00. ura

Zaradi del so zaprte ceste:

DC1 v Vrlici (do 30. septembra);
DC20 skozi naselje Đelekovec (do 22. julija);
DC22 v Ulici Frana Supila v Križevcih (do 21. septembra);
DC30 Ulica Stjepana Radića v Petrinji od križišča z Ulico Otona Kučereja do križišča z Gromovo ulico (do 19. julija);
DC36 Pokupsko-Letovanić med Hotnjo in Orlekovićem (do 12. decembra) in čez Stari most v Sisku;
DC44 v Buzetu (do 13. septembra);
DC51 Nova Gradiška-Požega v Rešetarjih (do 19.7.2025);
DC77 Žminj-Vodnjan med Svetvinčentom in Frlini (do 3. avgusta);
DC305 v Čabru (do 15. avgusta);
DC525 Pleternica-vas Bilice (do 15. julija);
DC678 v Belem Manastiru (do 15. avgusta);
ŽC3007 pri mostu Igrišće (podrtje mostu). Ogled poteka: Ulica Dugega Konca – Ulica Stubičke Slatine – Mihanovićeva ulica – Gajeva ulica – Ulica Dugega Konca;
ŽC6162 v Gornji Podstrani.
Zaradi del na županijski cesti ŽC6253 Solin-Klis poteka začasna prometna ureditev.

Kako so gradili hrvaške avtoceste?

Hrvaške avtoceste imajo bogato zgodovino, ki se je začela v zgodnjih 70. letih prejšnjega stoletja. Prva moderna avtocesta, Zagreb-Karlovac, je bila zgrajena leta 1972. Po osamosvojitvi Hrvaške leta 1991 se je začela pospešena gradnja avtocest. Leta 2001 je bila ustanovljena družba Hrvatske autoceste d.o.o., ki je prevzela večino odgovornosti za gradnjo, vzdrževanje in upravljanje avtocestnega omrežja.

Največji razcvet gradnje avtocest se je zgodil med letoma 2001 in 2008. V tem obdobju so bile zgrajene ključne povezave, kot so avtocesta A1, ki povezuje Zagreb s Splitom in dalje proti jugu, ter avtocesta A3, ki poteka od meje s Slovenijo pri Bregani do meje s Srbijo pri Lipovcu. Ta obdobja so zaznamovala sodelovanje tako domačih kot tujih gradbenih podjetij, med njimi Ingra, Viadukt, Strabag, in Bechtel.

Celotna vrednost naložb v hrvaško avtocestno omrežje je ocenjena na več kot 10 milijard evrov. Gradnja avtocest je bila delno financirana z državnimi sredstvi, delno pa s posojili mednarodnih finančnih institucij, kot so Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), Evropska investicijska banka (EIB) in Svetovna banka.

Visoki stroški gradnje so povzročili velik javni dolg, ki ga država še vedno odplačuje. Kljub temu so avtoceste bistveno izboljšale prometno povezanost in spodbudile gospodarski razvoj, predvsem v turizmu, ki je ena od glavnih panog hrvaškega gospodarstva.

Danes hrvaško avtocestno omrežje obsega približno 1.300 kilometrov in je eno najbolj razvitih v regiji. Nadaljnji razvoj in modernizacija pa ostajata ključni prioriteti za prihodnost.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: HAK