Ko se pogovarjamo o naravnih pojavih, ki nas popolnoma očarajo, ni dvoma – lunin mrk s svojo spektakularno krvavo luno zlahka pritegne pozornost. Tako kot vsak astronomski dogodek, tudi lunin mrk, s svojo rdečkasto svetlobo, prežema mističnost, ki je skozi zgodovino pogosto povezovala z prerokbami in napovedmi. Vendar pa to ni le stvar legend, temveč pravi dogodek, ki ga bo v letu 2025 mogoče spremljati – če seveda živite na pravem mestu.

Kaj točno je lunin mrk?

Lunin mrk se zgodi, ko je Zemlja postavljena med Soncem in Luno, kar pomeni, da Zemljina senca popolnoma ali delno prekrije Luno. Ta senca je tista, ki povzroči tisto značilno rdečkasto barvo, zaradi katere je lunin mrk znan kot “krvava luna”. V tem trenutku Luna ni povsem temna, ampak se zazdi v čudovitem rdečem odtenku, ki je posledica lomljenja svetlobe skozi Zemljino atmosfero. Čeprav smo ta pojav pogosto povezovali z znaki prihodnosti ali celo z napovedmi katastrof, gre v resnici za popolnoma naraven pojav, ki ga moramo zgolj opazovati in se ga čuditi.

Kdaj bo lunin mrk v letu 2025?

Če ste si že ogledali kalendar za prihodnje leto in se spraševali, kdaj boste imeli priložnost opazovati krvavo luno, so odgovori znani:

• 14. marec 2025 ob 7:59 – prvi popolni lunin mrk leta bo pritegnil poglede na različnih koncih sveta. Vendar pa ne pozabimo, da bo njegova vidnost v Sloveniji precej omejena. Na žalost za nas ta dogodek ne bo viden.
• 7. september 2025 ob 20:12 – drugi popolni lunin mrk leta bo podobno kot prvi neviden v Sloveniji. Tudi če boste pripravljeni z iztegnjenimi rokami v upanju, da boste lahko opazovali ta spektakel, boste morali to storiti na drugem koncu sveta.

Seveda, oba lunina mrka bosta vidna v drugih delih sveta, predvsem v Severni Ameriki in Aziji, kjer se bo ta spektakel odvijal v različnih urah dneva in noči.

Zakaj lunin mrk ni viden v Sloveniji?

Ko govorimo o opazovanju luninih mrkov, pogosto pozabimo na nekaj preprostega – lokacija. Tako kot pri drugih astronomskih pojavih tudi pri luninem mrku ne moremo vedno pričakovati, da bomo imeli najboljši razgled. Na primer, tudi popolni sončni mrki niso vedno vidni v vseh delih sveta, zato ni nič nenavadnega, da se tudi pri luninem mrku zgodijo podobne omejitve. To pomeni, da bomo morali v Sloveniji počakati na naslednjo priložnost ali pa se pripraviti na potovanje, če bomo želeli biti priča temu čudovitemu naravnemu pojavu.

Kaj pa sončni mrki?

Leta 2025 pa ne bomo imeli samo luninih mrkov, temveč tudi dva delna sončna mrka, ki bosta nekoliko bolj dostopna:

• 29. marec 2025 ob 11:48 – prvi delni sončni mrk bo viden v Sloveniji. Čeprav bo to manj dramatičen dogodek v primerjavi s popolnim luninim mrkom, bo vseeno precej zanimiv za vse, ki se navdušujete nad sončnimi in luninimi pojavi.
• 21. september 2025 ob 21:43 – drugi delni sončni mrk leta 2025 bo prav tako viden v Sloveniji, a bodite pozorni – tudi ta dogodek ne bo tako spektakularen kot popoln sončni mrk.

Za tiste, ki radi spremljate take astronomske dogodke, sončni mrki nudijo povsem drugačno vrsto doživetja, saj pogosto vključujejo posebne zaščite za oči in posebne pripomočke za opazovanje.

Kako si lahko ogledamo lunin mrk?

Seveda pa lahko računate na eno stvar – ko boste imeli priložnost opazovati lunin mrk, boste potrebovali le nekaj preprostih stvari. Za popolno izkušnjo tega dogodka boste potrebovali jasno nočno nebo, daljnogled ali teleskop, vendar pa boste tudi brez teh pripomočkov lahko uživali v spektaklu, saj je lunin mrk dovolj svetel, da ga lahko vidimo s prostim očesom. Seveda pa ne pozabite, da boste morali ob pravem času in na pravem mestu biti pripravljeni, saj mrk ne traja dolgo, ampak zgolj nekaj ur, preden Luna zopet dobi svojo običajno barvo.

Kaj pa prerokbe?

Čeprav ljudje že tisočletja povezujemo lunine mrke z napovedmi prihodnosti in celo s katastrofami, pa znanstveniki zagotavljajo, da gre za čisto naraven pojav, brez kakršnih koli usodnih znamenj. Mnogi danes opozarjajo, da se moramo raje osredotočiti na čudenje narave in njene lepote, ne pa da bi iskali znake za “neizogibne” dogodke.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Konec septembra 2024 se je Zemljino gravitacijsko polje za kratek čas povečalo za nenavadnega spremljevalca – asteroid velikosti avtobusa, ki zdaj kroži okrog našega planeta. Čeprav je ta nebesni objekt poimenovan 2024 PT5, nekateri strokovnjaki menijo, da ne izpolnjuje vseh pogojev, da bi ga lahko imenovali luna. Ta mini luna se je začasno ujela v Zemljino gravitacijo in z nami bo ostala le dva meseca, preden bo svojo pot nadaljevala v širno vesolje.

Asteroid v vlogi “mini lune”

Asteroid 2024 PT5 je približno petkrat bolj oddaljen od Zemlje kot naša redna Luna in zato ni viden s prostim očesom. Čeprav je manjši in precej dlje od Zemlje, je fascinantno dejstvo, da Zemlja za kratek čas gosti dve luni – čeprav se asteroid ne bo zadržal dovolj dolgo, da bi ga lahko uradno uvrstili med satelite.

Kot pojasnjujejo pri NASA, asteroid 2024 PT5 ne bo Zemljo obkrožil enako kot Luna, saj bo njegovo gravitacijsko ujetje trajalo le dva meseca. Naša redna Luna za en krog potrebuje približno mesec dni, ta mini luna pa bo po krajšem obdobju nadaljevala svojo pot. Pomembno je poudariti, da ta asteroid nima bistvenega vpliva na naš planet, niti na plimovanje, niti na gravitacijo, saj je premajhen in preveč oddaljen.

The two moons pic.twitter.com/UESMOs1wh2

— Kalia Sky (@LexyJ777) October 2, 2024

Kaj bi se zgodilo, če bi se ujel večji objekt?

Znanstveniki že dolgo raziskujejo možnost, da bi se v Zemljino gravitacijsko polje ujelo večje nebesno telo. Če bi se kdaj zgodilo, da bi velik asteroid ostal v orbiti Zemlje, bi to lahko povzročilo precejšnje spremembe na našem planetu. Večji asteroid bi lahko močno vplival na plimovanje in obalna območja, saj bi njegov gravitacijski vpliv lahko povzročil nepredvidljive spremembe v plimovanju morij. To bi povzročilo težave za pomorščake, ribiče in prebivalce obalnih območij, prav tako pa bi spremembe vplivale na morski ekosistem.

Strokovnjaki pa menijo, da je to scenarij, ki se v naslednjih nekaj milijardah let verjetno ne bo zgodil. Čeprav v vesolju nenehno potujejo veliki objekti, večina od njih ne pride v bližino Zemlje ali pa švigne mimo brez resnejših posledic.

Asteroid Apophis – prihajajoča grožnja?

Eden izmed objektov, ki že dolgo priteguje pozornost astronomov, je asteroid Apophis, ki naj bi se aprila 2029 močno približal Zemlji. Z premerom okoli 300 metrov je to ena izmed večjih vesoljskih skal, ki jih NASA natančno spremlja. Čeprav se bo močno približal našemu planetu, bo švignil mimo brez nevarnosti za trk. Kljub temu je njegovo približevanje vznemirljivo za znanstvenike, saj bo omogočilo dragocene vpoglede v obnašanje velikih vesoljskih teles v bližini Zemlje.

Kaj prinaša prihodnost?

Čeprav je zanimivo, da Zemlja trenutno gosti dve luni, se bo to stanje kmalu spremenilo, ko bo asteroid 2024 PT5 zapustil našo orbito. Strokovnjaki pa z zanimanjem spremljajo prihodnje možnosti, saj bi ujetje večjih objektov v Zemljino gravitacijsko polje lahko bistveno vplivalo na naš vsakdan. Trenutno pa lahko ostanemo mirni – nič podobnega se v bližnji prihodnosti ne pričakuje.

Medtem ko asteroid 2024 PT5 morda ne bo dolgo spremljal našega planeta, nas prihodnost v vesolju nenehno preseneča z novimi dogodki in možnostmi. Kdo ve, kaj nas še čaka v naslednjih letih, ko bo Zemlja še naprej gostila nenavadne in fascinantne vesoljske objekte.

Napisal: E. K.

Vir: X

Pandemija covida-19 je prinesla nešteto sprememb na Zemlji, a nenavadno je, da so njeni učinki segli še dlje – vse do Lune. Znanstveniki pri ameriški vesoljski agenciji Nasa so odkrili, da je med vrhuncem pandemije leta 2020 temperatura na površju Lune nenavadno padla. Raziskave, objavljene v znanstveni reviji Monthly Notices of the Royal Astronomical Society, so razkrile presenetljivo povezavo med spremembami na Zemlji in luninim površjem​.

Padec temperature na Luni za 8 do 10 stopinj

Medtem ko je bila Zemlja v času pandemije pod strogimi zaporami, so meritve na Luni pokazale nenaden padec temperatur za 8 do 10 Kelvinov (ekvivalentno Celziju). Največji vpliv je bil zaznan na bližnji strani Lune, ki je vedno obrnjena proti Zemlji. Znanstveniki so analizirali podatke iz merilnih naprav, nameščenih na Luni, in opazili, da je bila med aprilom in majem 2020 temperatura na površju nižja kot v prejšnjih in kasnejših letih​.

Kaj je povzročilo padec temperature?

Sprva so znanstveniki sumili, da so za padec temperature krive sončne pege. A ko te povezave niso našli, so začeli raziskovati drugo možnost – vpliv Zemlje. Luna in Zemlja sta plimsko povezana, kar pomeni, da se Lunina bližnja stran vedno sooča z Zemljo in prejema del sevanja, ki ga odbija Zemljina atmosfera. Med pandemijo so človeške dejavnosti, kot so promet in industrija, drastično upadle, kar je zmanjšalo onesnaženje zraka. Posledično je bilo manj oblakov, ki bi odbijali Sončevo sevanje proti Luni​.

Manj oblakov, manj toplote

Običajno Zemljina atmosfera deluje kot nekakšno ogledalo, ki odbija Sončevo svetlobo. Ko je bilo v atmosferi manj onesnaževalcev in oblakov zaradi omejitev, ki so jih povzročile zapore med pandemijo, je bilo manj Sončevega sevanja odbitega nazaj proti Luni. To je privedlo do znižanja temperatur na lunini površini, predvsem v času lunine noči, ko Luna ni neposredno obsijana s Soncem​.

Nenamerni učinek pandemije

Čeprav se zdi povezava med pandemijo na Zemlji in temperaturo na Luni na prvi pogled fantastična, znanstveni podatki kažejo, da je resnična. Pandemija covida-19 je tako pokazala, kako so dogodki na Zemlji lahko globalni in nenamerno vplivajo tudi na druga nebesna telesa.

Ta raziskava ponuja zanimiv vpogled v delovanje našega planeta in njegovih interakcij z Luno, pa tudi v širši pomen človeških dejavnosti na naš naravni satelit.

Zmanjšanje človeške aktivnosti zaradi pandemije je za kratek čas prineslo hladnejše razmere na Luni, kar je še en dokaz o moči vpliva Zemlje na svojega najbližjega soseda v vesolju​.

Napisal: E. K.

Vir: Monthly Notices of the Royal Astronomical Society, Freepik

Zemljini dnevi se zaradi oddaljevanja Lune postopoma podaljšujejo, kar znanstveniki imenujejo lunarna recesija. Luna, ki se trenutno nahaja približno 384.400 kilometrov od Zemlje, se vsako leto oddalji za približno 3,8 centimetra. Ta postopni proces povzroča upočasnitev vrtenja Zemlje, kar vpliva na dolžino dneva.

Zemljina preteklost: Hitrejše vrtenje pred milijardami let

Geoznanstvenik Stephen Meyers in njegov kolega z univerze Wisconsin-Madison sta s pomočjo geoloških dokazov in astronomske teorije ugotovila, da je pred 1,4 milijarde let en dan na Zemlji trajal le 18 ur. Ta hitrejše vrtenje je bilo posledica bližine Lune, ki je v tistem času močneje vplivala na Zemljino rotacijo.

Lunin gravitacijski vpliv na oceane ustvarja plimske sile, ki povzročajo trenje in upočasnjujejo vrtenje Zemlje. Medtem ko se Zemlja vrti, plimske izbokline vode vlečejo proti Luni, kar povzroča, da se Luna postopoma oddaljuje od našega planeta. Posledično se dolžina dneva na Zemlji podaljšuje.

Dolgoročne posledice: Podnebne spremembe in dolžina dneva

Poleg lunarne recesije imajo na vrtenje Zemlje vpliv tudi podnebne spremembe. Taljenje polarnega ledu povečuje ekvatorialno izboklino Zemlje, kar še dodatno prispeva k podaljševanju dni. Čeprav so te spremembe v našem življenjskem času komaj opazne, se bodo skozi milijone let kopičile in privedle do občutno daljših dnevnih ciklov.

Znanstveniki napovedujejo, da bi se dnevi na Zemlji lahko sčasoma podaljšali na 25 ur, vendar se to ne bo zgodilo še vsaj 200 milijonov let. Ta počasna, a vztrajna sprememba bo imela dolgoročne posledice za naš planet in sončni sistem.

Raziskava poudarja, kako zapleten je odnos med Luno in Zemljo ter kako ta vpliva na naš planet skozi dolga obdobja. Čeprav so spremembe dolžine dneva postopne in komaj opazne, bodo sčasoma postale pomemben dejavnik v evoluciji našega sončnega sistema in življenja na Zemlji. Raziskave, kot je ta, nam pomagajo bolje razumeti preteklost našega planeta in njegov razvoj v prihodnosti.

EK; Technical University of Munich, Freepik