Na družbenem omrežju TikTok je te dni zakrožil video, v katerem rahlo ‘okajeni’ junak Kmetije Nik Triler, odgovarja na vprašanje, ali drži, da je v šovu ‘zapušil’ najstarejšo tekmovalko Kmetije Marjano Povše.  Kot je mogoče sklepati iz Nikovih besed v videu, je seboj na posestvo prinesel »zeliščne pripomočke«. Marjana mu je potarnala, da ima težave s spanjem, on pa ji je dejal, da ima zanjo »neko stvar, ki ji bo pomagala zaspati«.

@tojemojadrzava @POP TV ♬ original sound – SlovenijaMojDoma

Slovenske novice ob tem zapišejo, da preverili pri Niku prek POP TV preverili, če so na posestvu uživali prepovedane substance. »V produkciji POP TV je zloraba prepovedanih substanc strogo prepovedana. Nikova objava na tiktoku je bila namenjena zabavi in vsebina ne drži,« pojasnjujejo v službi za odnose z javnostmi.

Pestro na Kmetiji …

V 11. sezoni resničnostnega šova Kmetija 2024 sta bila med tekmovalci tudi Nik Triler, 24-letni gostinec iz Ljubljane, in Marjana Povše, 64-letna upokojenka iz Novega mesta. Nik je bil znan po svoji zabavni, komunikativni in spontani naravi ter se je dobro ujel z ostalimi tekmovalci. Marjana, ki je že sodelovala v Kmetiji 2019, je bila prepoznana po svoji delavnosti in izkušnjah.

Med sezono je prišlo do nesporazuma med Nikom in Marjano. Nik naj bi Marjani predlagal, naj glasuje za določeno osebo, kar je povzročilo zmedo in napetost med tekmovalci. Marjana je napačno razumela Nikov predlog, kar je privedlo do konfliktne situacije za mizo. Ta dogodek je bil deležen pozornosti medijev.

Kljub temu je Nik nadaljeval z uspešnim nastopom v šovu in se uvrstil v superfinale skupaj s Stanislavom Travnikarjem in Timom Novakom. V napetem zaključku je zmagovalec postal Tim Novak, medtem ko je Nik osvojil drugo mesto.

Po zaključku šova je Nik izjavil, da je v superfinalu želel vsem dokazati svoje sposobnosti, a mu to ni povsem uspelo. Povedal je, da je potreboval teden dni, da je prebolel poraz, in da se želi dokazati v novem šovu. Letošnjo sezono Kmetije ocenjuje kot najtežjo med tovrstnimi tekmovanji.

nd; Foto: POP TV

Nova Agencija za konopljo: Učinkovit korak naprej ali nepotrebna birokracija?

LJUBLJANA – Ko govorimo o predlogih za izboljšanje slovenske zakonodaje, še posebej na področjih, ki so nekoliko kontroverzna – legalizacija konoplje, na primer – je ena izmed svežih idej ustanovitev Agencije za konopljo. Ampak resno: ali Slovenija res potrebuje nov organ, ki bo skrbel za nadzor nad konopljo? Ali gre morda za še eno tipično slovensko birokratsko domislico, ki bo bolj kot težave reševala… no, predvsem sama sebe?

Agencija za konopljo: kaj pravzaprav predlagajo?

Načrt za ustanovitev Agencije za konopljo vključuje vrsto nalog, ki bi jih tak organ opravljal – od izdajanja dovoljenj za gojenje konoplje v medicinske namene, do nadzora kakovosti izdelkov in spremljanja zakonodajnih sprememb na tem področju. Ideja sama po sebi morda zveni obetavno – konec koncev, zakaj ne bi vzpostavili urejenega sistema za regulacijo te kontroverzne rastline? Toda če pogledamo stvar malce bližje, se takoj poraja vprašanje: zakaj nova agencija? Ali res potrebujemo dodatno plast birokracije, če že zdaj podobne naloge izvajajo druge institucije, kot je Ministrstvo za zdravje?

Še več, če vemo, kako pogosto se v Sloveniji zaplete že pri osnovnih reformah, denimo pri reorganizaciji zdravstvenega sistema, kaj točno nam daje zaupanje, da bo nova agencija delovala učinkovito? Morda zgolj vera, da “nov začetek” pomeni boljši rezultat – čeprav zgodovina tega ne potrjuje.

Nov dan, nova norost: "Razmišljajo, da bi ustanovili Agencijo za konopljo." Prisežem, da sem mislil, da je šala, ker tist, ki se mu to zdi dobra ideja, mora bit fejst zadet. pic.twitter.com/mVMb5vtZjf

— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) December 9, 2024

Politična stališča: Levica in desnica na nasprotnih bregovih

Ni presenetljivo, da predlog podpira predvsem levi politični spekter – Socialni demokrati in Levica, ki v regulaciji konoplje vidijo priložnost za povečanje gospodarskega potenciala države ter izboljšanje dostopa do kakovostnih medicinskih izdelkov. Trdijo, da bi Slovenija lahko postala vodilna v medicinski uporabi konoplje v regiji – nekakšen “zeleni Silicijev vrtiček”, če želite.

Na drugi strani desni spekter, predvsem SDS in NSi, argumentira, da legalizacija konoplje ni nacionalna prioriteta. Nasprotujejo legalizaciji v rekreativne namene, saj opozarjajo na škodljive posledice, kot so povečano tveganje za psihične bolezni, odvisnost in socialne težave. Ena izmed ključnih tez desnice je tudi, da bi agencija postala še en strošek za davkoplačevalce, namesto da bi izboljšala že obstoječe strukture.

Kakšne so mednarodne izkušnje?

Ko pogledamo države, ki so se že lotile legalizacije in regulacije konoplje, vidimo precej raznolike rezultate. Kanada, denimo, ustvarja milijardne prihodke z obdavčitvijo konoplje, vendar je obenem priča nepričakovano močnemu črnemu trgu, kjer cene ostajajo nižje, kakovost pa pogosto vprašljiva. Urugvaj, kot prvi globalni pionir legalizacije, je vzpostavil sistem, kjer lahko državljani konopljo gojijo sami, a to ni preprečilo birokratskih zapletov in omejenega dostopa za prebivalce.

Ali je Slovenija res pripravljena na takšen korak? Imamo sploh dovolj znanja in resursov, da bi postali konkurenčni na evropskem trgu? Ali pa bo na koncu ta agencija postala le še ena od tistih institucij, ki proizvajajo več papirjev kot dejanskih rezultatov?

Javnost in gospodarstvo: skepticizem na obeh straneh

Veliko Slovencev podpira uporabo konoplje v medicinske namene, vendar so do širše legalizacije in ustanovitve posebne agencije bolj skeptični. “Zakaj pa ne izboljšamo najprej zdravstva, kjer čakamo na specialistične preglede po več mesecev?” je pogosto vprašanje, ki ga zasledimo na družbenih omrežjih.

Glede na podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje se število ljudi, ki potrebujejo pomoč zaradi težav z uporabo konoplje, povečuje – in čeprav so ti primeri redki, so lahko hudi. Ali bi legalizacija povzročila še večji porast teh težav? Podobno skeptični so gospodarstveniki, ki opozarjajo, da Slovenija nima infrastrukture, potrebne za masovno pridelavo kakovostne medicinske konoplje. Na koncu bi lahko spet uvozili večino izdelkov – z dodatnimi stroški za državo.

Ali agencija res rešuje težave?

Eden izmed najpogostejših argumentov proti novi agenciji je ta, da bi lahko njene funkcije opravljale že obstoječe institucije. Če že, zakaj ne bi ustanovili majhne, specializirane enote znotraj Ministrstva za zdravje, ki bi bila bolj stroškovno učinkovita in manj birokratska? Prav tako je treba razmisliti o izkušnjah drugih držav: tam, kjer so poskušali z velikimi birokratskimi sistemi, rezultati niso vedno obrodili sadov, ki so jih napovedovali.

Premislimo dvakrat, preden ukrepamo

Agencija za konopljo je v teoriji morda zanimiv predlog, v praksi pa poln neznank. Bo res prinesla koristi, kot jih obljubljajo podporniki? Ali pa bo postala še ena izmed tistih slovenskih birokratskih inovacij, ki bo bolj kot težave reševala zgolj lastni obstoj? V času, ko država potrebuje konkretne reforme na področju zdravstva, infrastrukture in gospodarstva, bi morda veljalo premisliti, ali res potrebujemo novo agencijo – ali pa bi bilo bolj smiselno izboljšati tisto, kar že imamo.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www