V enem izmed najbolj pričakovanih intervjujev z Joejem Roganom je Mark Zuckerberg znova opozoril, da ne velja za nekoga, ki bi se izogibal kontroverznih tem. Tokrat je v središče razprave postavil Applovo filozofijo poslovanja in njihove najnovejše izdelke. Njegove besede niso bile naključne – bile so premišljene in ostre.

“Steve Jobs je ustvaril iPhone, zdaj pa 20 let kasneje samo še jahajo na tem,” je izjavil Zuckerberg in s tem namignil, da Apple že dolgo ni predstavil ničesar revolucionarnega. Čeprav je pohvalil prvo generacijo iPhona in priznal, da gre za napravo, ki je za vedno spremenila način komuniciranja in življenja, je bil prepričan: “Od takrat naprej Apple ni naredil ničesar resnično novega.”

Apple – velikan brez inovacij?

Zuckerberg je bil še posebej kritičen do novega Applovega paradnega konja, slušalk Vision Pro, ki jih je označil kot “ambiciozen projekt”, vendar je dodal, da je prva različica “še daleč od tega, kar bi morala biti.” “Morda bo tretja različica vredna pozornosti,” je komentiral s kančkom ironije, a hkrati opozoril, da je tudi Meta potrebovala čas za izboljšave svojih lastnih virtualnih slušalk Meta Quest.

Zuckerbergov pristop pri komentiranju Appla ni bil le kritika samega izdelka, ampak filozofije podjetja kot celote. Dejal je, da se Apple skriva za argumenti o varnosti in zasebnosti, medtem ko s strogimi pravili omejuje konkurenco. “Apple si želi, da bi bil njihov ekosistem zaprt do te mere, da se nihče drug ne more priključiti na način, kot to omogočajo njihove lastne naprave,” je dejal in dodal, da to omejuje kreativnost drugih podjetij ter potrošnike sili v nakup dodatnih Applovih izdelkov.

Samovoljna pravila in 30-odstotni davek

Zuckerberg je v podkastu izpostavil še eno točko – Applovo 30-odstotno provizijo za razvijalce aplikacij na njihovi trgovini App Store. O tem vprašanju se v tehnoloških krogih govori že dolgo: Apple trdi, da gre za nadomestilo za dostop do varne in stabilne platforme, vendar se številni razvijalci pritožujejo, da gre za oderuško prakso, ki jim jemlje preveč zaslužka. Zuckerberg je to opisal kot “pritisk na razvijalce in uporabnike, ki na koncu plačujejo višje cene zaradi teh omejitev.”

Zato ne preseneča, da je Zuckerberg v svojem slogu poudaril: “Če bi Apple opustil ta pravila, bi se naš dobiček podvojil.”

Vision Pro proti Meta Quest – kdo bo zmagal?

Primerjava med Applovim Vision Pro in Metinimi Meta Quest očali je neizogibna. Zuckerberg je priznal, da je Apple z Vision Pro naredil pomemben korak v smeri razširjene resničnosti, vendar je bil skeptičen glede začetnega odziva trga. “Ljudje niso pripravljeni odšteti ogromnih vsot denarja za izdelek, ki ga še vedno razvijajo,” je dodal in spomnil, da si je Meta svoje uporabnike pridobila s ponudbo cenovno dostopnih naprav.

Kaj to pomeni za prihodnost tehnoloških velikanov?

Zuckerbergove izjave odražajo širši boj med odprtim in zaprtim ekosistemom tehnologije. Meta stavi na povezljivost, sodelovanje in cenovno dostopnost – Apple pa na zaprtost sistema in popoln nadzor nad uporabniško izkušnjo. Ta razlika med filozofijama se že dolgo odraža v njunih izdelkih in poslovnih modelih.

A tu je ključno vprašanje: ali bodo uporabniki pripravljeni sprejeti ceno Applove varnosti in prestiža, ali pa bodo raje izbrali alternative, ki ponujajo več svobode?

Ali bo Apple odgovoril?

Apple se na Zuckerbergove kritike še ni uradno odzval, a zgodovina kaže, da se redko spuščajo v javne prepire. Namesto tega običajno odgovarjajo z dejanji – z napovedjo novih funkcij, izboljšav in prodajnimi številkami. Toda ob vse glasnejših očitkih glede monopolnega položaja in visokih provizij je jasno, da bo moral Apple prej ali slej pokazati, da lahko še vedno inovira in postavlja standarde, ne pa zgolj izkorišča svojo dediščino.

Zuckerberg je z ostrimi besedami odprl temo, ki že dolgo tli v ozadju tehnološkega sveta. Morda se sprašujemo – je to res samo rivalstvo med tehnološkimi giganti ali odsev globljega vprašanja: kdo ima pravico odločati, kako bo videti prihodnost tehnologije?

Napisal: E. K.

Vir: YouTube

Če bi kdo še pred letom dejal, da bo tehnološki velikan Meta, pod vodstvom Marka Zuckerberga, razpustil ključne programe za spodbujanje raznolikosti in enakopravnosti, bi verjetno zvenelo skoraj neverjetno. Danes pa ta poteza ni zgolj resničnost, temveč eden izmed najodmevnejših premikov v korporativni politiki zadnjih let. Kaj se skriva za odločitvijo, ki je razburkala tehnološko industrijo?

Sprememba smeri – novi časi, nova pravila

Meta je z ukinitvijo pobud za raznolikost, enakopravnost in vključevanje (DEI) odprla Pandorino skrinjico vprašanj o svojem strateškem kompasu. Podjetje je ukinilo specifične cilje pri zaposlovanju žensk in predstavnikov etničnih manjšin ter razpustilo svojo ekipo za raznolikost in vključevanje. Prav tako se je poslovilo od programa za raznolikost dobaviteljev. Zveni suhoparno? Nikakor. Gre za ključne spremembe, ki imajo lahko posledice daleč prek meja korporativnih pisarn.

Trumpova administracija in povratni veter

Ne moremo mimo dejstva, da spremembe prihajajo tik po izvolitvi Donalda Trumpa. Njegova politika je že med prvim mandatom močno nasprotovala tovrstnim iniciativam, ki so se razmahnile po gibanju Black Lives Matter. Republikanci programom DEI očitajo, da ustvarjajo “obratno diskriminacijo” in podjetja silijo v kvote, ki po njihovem mnenju ne odražajo sposobnosti posameznikov.

Zdi se, da Meta – nekoč znana po tem, da je “postavljala pravila igre” – zdaj igra politično varno igro. V oči bode dejstvo, da je Zuckerberg kmalu po izvolitvi Trumpu prispeval milijon dolarjev za sklad inavguracije ter najel republikanca za vodjo odnosov z javnostmi. To je več kot samo signal – je strategija.

Zakaj ukinitev prav zdaj?

Vprašanje, ki si ga mnogi zastavljajo, je, zakaj prav zdaj? Ali gre za odziv na politične pritiske ali le za optimizacijo stroškov? Tudi drugi tehnološki velikani niso ostali neomajni: že decembra je Amazon napovedal ukinitev svojih “zastarelih” DEI programov. Njihov argument? “Namesto ločenih pobud želimo graditi enotno, vključujočo kulturo na vseh ravneh.” Lepo zveni, a kritiki opozarjajo, da je to pogosto prvi korak k zmanjševanju odgovornosti podjetja za resnično raznolikost.

Burja odzivov – enotni korak ali korak nazaj?

Odločitve Mete niso le poslovna strategija, temveč družbeni signal. Zagovorniki raznolikosti opozarjajo, da se tehnološka industrija vrača v čase, ko je bila priložnost rezervirana predvsem za belopolte moške. Statistike kažejo, da so bili DEI programi v preteklih letih ključni za povečanje števila zaposlenih iz različnih okolij – zlasti žensk in pripadnikov manjšin – na ključnih položajih.

Toda tudi podporniki sprememb imajo svoj argument: “Ali raznolikost sploh šteje, če je dosežena zaradi kvot, ne pa sposobnosti?” se sprašujejo. Nekateri menijo, da so programi, ki so imeli kvantitativne cilje, morda ustvarili vtis, da posamezniki niso uspeli zaradi svojih zaslug, temveč zaradi politike podjetja.

Kaj to pomeni za prihodnost?

Čeprav Meta trdi, da bo še naprej zaposlovala kandidate iz različnih okolij, se postavlja vprašanje, ali bo podjetje zmoglo ohraniti svojo globalno ugledno podobo. Na koncu je vprašanje, ali lahko podjetje gradi vključujočo kulturo brez konkretnih zavez.

Ta poteza bo zagotovo vplivala na druge velikane, ki spremljajo vsak korak Mete – naj gre za Google, Apple ali druge. Če bo Meta znižala stroške brez izgube ugleda, bo morda sprožila val podobnih odločitev v celotni panogi.

Napisal: E. K.

Vir: Facebook, Freepik

Mark Zuckerberg, soustanovitelj Facebooka in izvršni direktor Mete, je v odmevnem intervjuju z Joejem Roganom predstavil zaskrbljujoče ozadje delovanja ameriške administracije pod vodstvom Joeja Bidna. Kot je razkril, je Bela hiša večkrat izvajala intenziven pritisk na njegovo podjetje – ne le z uradnimi prošnjami, temveč tudi z grobimi, skorajda histeričnimi klici, kjer so zahtevali odstranitev določenih vsebin. “Doživljali smo kričanje, preklinjanje, celo grožnje,” je priznal Zuckerberg, pri čemer je poudaril, da so zahteve segale dlje od zgolj odstranjevanja neresničnih informacij.

Pritiski na cenzuro znanstvenih dejstev?

Zuckerberg je povedal, da se je pritisk Bele hiše osredotočal predvsem na vsebine, povezane s cepivi proti COVID-19. “Zahtevali so, naj odstranimo vse, kar bi lahko izzvalo dvom o varnosti cepiv, vključno z znanstveno utemeljenimi objavami,” je dejal. Ta nenavadna strategija administracije, da cenzurira tudi tiste informacije, ki so bile dejansko resnične, je sprožila zmedo in notranje razprave znotraj Mete. Ali je res smiselno, da platforma odstrani vse, kar ne ustreza določeni politični agendi? Zuckerberg je odgovoril: “Odločili smo se, da tega ne bomo storili.”

Kakšen je bil rezultat tega spora?

Po njegovih besedah je bila ena izmed posledic tega, da so Bidenovi uradniki očitno izgubili vpliv na platformo. “Morda je ironično, a na koncu so izgubili volitve,” je z nekoliko sarkastičnim tonom komentiral Zuckerberg, ko ga je Rogan vprašal o konkretnih posledicah pritiskov. Ta izjava odpira vprašanje, ali so vladni pritiski in cenzura, ki so pogosto predstavljeni kot orodje za zaščito javnega interesa, morda celo škodili političnemu ugledu administracije.

Meta ukinja programe za raznolikost in vključevanje (DEI)

Medtem je Meta prejšnji teden napovedala pomembne spremembe v svoji kadrovski politiki. Podjetje je ukinilo programe za raznolikost, pravičnost in vključevanje, ki so bili v zadnjih letih močno izpostavljeni. Razlog? “Spremenjeno pravno okolje in povratne informacije naših zaposlenih,” piše v internem memorandumu. To pomeni, da podjetje ne bo več posebej spodbujalo zaposlovanja žensk in manjšin, kar je bila doslej ena ključnih strategij za večjo raznolikost.

Analitiki opozarjajo, da to ni osamljen primer. Podobne korake so že sprejela podjetja, kot so Amazon, McDonald’s in Walmart, kar kaže na širši trend, kjer podjetja revidirajo svoje DEI politike zaradi političnih in družbenih sprememb. Vprašanje pa ostaja, ali se s tem izgublja pomemben napredek, ki so ga te pobude prinesle v preteklih letih.

Je to konec cenzure na Facebooku?

Meta je prav tako napovedala odpravo nekaterih omejitev, ki jih je uvedla v času pandemije in pod pritiskom administracije. “Prizadevamo si za bolj odprto in pregledno platformo,” je dejal Zuckerberg, s čimer želi povrniti zaupanje uporabnikov. Nova politika vključuje tudi spremembe, ki spominjajo na model, ki ga uporablja socialno omrežje X (prej Twitter), kjer lahko uporabniki sami dodajajo opombe k objavam. To bi lahko pomenilo prelomnico v načinu, kako bodo družbena omrežja obravnavala občutljive teme v prihodnosti.

Kaj to pomeni za uporabnike?

Čeprav so mnogi pozdravili te spremembe kot korak k večji svobodi govora, drugi opozarjajo, da bi lahko zmanjšana moderacija privedla do širjenja dezinformacij in sovražnega govora. Prav tako ukinitev DEI programov odpira razpravo o tem, ali tehnološki sektor zapušča vrednote, ki so v preteklosti spodbujale enakost in vključevanje.

Zdi se, da je Meta na pragu nove ere – ne le v smislu politike platforme, temveč tudi odnosa do vladnih pritiskov in korporativne kulture. Zuckerbergov intervju z Roganom pa je le utrdil vtis, da se družbena omrežja vse bolj odmikajo od cenzure in standardnih korporativnih praks, ki so bile še pred kratkim temelj njihovega delovanja. Kakšne bodo dolgoročne posledice teh sprememb? To bo pokazal čas.

Napisal: E. K.

Vir: YouTube

MENLO PARK – Leta 2017, v obdobju, ko je ameriško politiko zaznamovala Trumpova kontroverzna izvolitev, se je Mark Zuckerberg odločil za potezo, ki je mnoge osupnila: njegovo podjetje Meta Platforms (takrat Facebook) je doniralo 1 milijon dolarjev Trumpovemu skladu za inavguracijo. Šokantno? Absolutno. Nepričakovano? Morda ne toliko, kot bi si mislili.

V svetu, kjer politiko in tehnološki sektor povezuje vedno tesnejši preplet interesov, takšne donacije ne bi smele biti presenečenje. Pa vendar je ravno ta poteza sprožila številne špekulacije in teorije zarote – od pragmatičnih pojasnil do precej bolj pikantnih domnev.

Donacija ali politična zavarovalna polica?

Zuckerbergova donacija Trumpovi inavguraciji je marsikoga presenetila, a hkrati odprla vprašanje: zakaj? Če pomislimo, je bil Trump že od začetka v konfliktu s tehnološkimi velikani – kritiziral je njihove domnevne politične pristranskosti, obljubljal regulacije in grozil z zakonodajnimi spremembami. Ali je Zuckerberg želel ublažiti to sovražnost? Je bil milijon dolarjev cena za mir?

Analitiki so hitro ocenili, da je šlo za strateško odločitev, ki jo je narekoval takratni politični kontekst. Podjetja, kot je Meta, se soočajo z nenehnim pritiskom administracij, ki so jih pripravljena preiskovati, regulirati in celo kaznovati. Torej, je bil to zgolj običajen del poslovanja? Nekakšna politična “zavarovalna polica”, ki zagotavlja, da se podjetje ne znajde na napačni strani zakonodaje?

Po tem, ko je Zuckerberg prišel poljubit prstan Trumpu mu je ravnokar doniral še 1,000,000$ l. Cenzuratorska scena v paniki. pic.twitter.com/1F8aWLKQgm

— brutusReloaded (@brutus91101394) December 12, 2024

A skeptiki, kot vedno, niso zadovoljni z enostavnimi odgovori. Ali je bil milijon dolarjev resnično potreben za tako očitno prilizovanje Trumpovi administraciji? Če pomislimo, Zuckerberg je v preteklosti večkrat pokazal, da zna igrati dolge igre – je morda predvidel koristi, ki bi jih lahko njegova platforma pridobila v obdobju Trumpovega mandata?

Teorije zarote: od algoritmov do skrivnostnih dogovorov

Svet teorij zarote seveda ni zamudil priložnosti. Ena izmed najbolj priljubljenih teorij je, da je bila donacija namenjena zaščiti algoritmov Facebooka – tistih skrivnostnih kod, ki so pogosto obtožene, da manipulirajo z javnim mnenjem. Ali je Meta z donacijo želela zagotoviti, da Trumpova administracija ne bi posegala v njihove poslovne skrivnosti?

Še bolj intrigantna pa je domneva, da je Zuckerberg prek donacije poskušal pridobiti informacije o Trumpovi notranji politiki, ki bi jih lahko uporabil za širitev svojega poslovnega imperija. Čeprav so takšne trditve brez konkretnih dokazov, ostaja dejstvo, da so milijonske donacije pogosto povezane z določenimi pričakovanji – ali, če smo cinični, kar z nakupom vpliva.

Kaj pomeni milijon za Meto?

Čeprav milijon dolarjev zveni kot ogromen znesek, je za Meta Platforms to skoraj drobiž. V istem letu je podjetje ustvarilo več kot 40 milijard dolarjev prihodkov. Torej, ali je ta donacija res tako pomembna? Finančno gledano morda ne – politično pa je bila odločitev neprecenljiva.

V kontekstu lokalne politike ZDA takšne donacije niso neobičajne. Trumpov inavguracijski sklad je prejel prispevke številnih podjetij, vključno z Googlom in Microsoftom. Toda v Sloveniji, kjer so tovrstni politični prispevki precej bolj regulirani, bi bil tak korak veliko bolj sporen. Kaj bi pri nas pomenilo, če bi domači podjetnik podprl kontroverzno politično osebnost z milijonom evrov? Bi se javnost kregala o etiki ali slavila njegovo “pogumno” odločitev?

Kaj se dogaja danes, leta 2024?

Od donacije leta 2017 so se odnosi med Zuckerbergom in Trumpom precej zapletli. Po dogodkih 6. januarja 2021, ko je Meta suspendirala Trumpove račune na Facebooku in Instagramu, so mnogi pričakovali, da se bo Zuckerberg držal stran od vsega, kar je povezano s Trumpovo politiko. Do danes, v letu 2024, ni poročil, da bi Meta ponovno finančno podprla Trumpovo kampanjo. A to ne pomeni, da so odnosi med politiko in tehnologijo postali manj kompleksni.

Meta zdaj vlaga sredstva v izboljšanje integritete volitev na svojih platformah. Uvedli so centre za spremljanje volitev in posodobili svoje algoritme za zaznavanje dezinformacij. Poroča The New York Times.

Poslovna strategija ali politična podpora?

Zuckerbergova poteza iz leta 2017 je ostala enigmatična, vendar hkrati razkriva, kako prepleteni so interesi tehnologije in politike. Vprašanje, ki ostaja, pa je: ali so milijoni, namenjeni političnim dogodkom, res samo strošek poslovanja, ali pa morda nosijo večji pomen – tistega, ki ga ne bomo nikoli povsem razumeli?

Če nič drugega, nam ta zgodba znova potrjuje, da je politika v svojem bistvu igra, kjer denar ni samo sredstvo – je jezik, ki ga vsi razumejo.

Napisal: N. Z.

Vir: X, The New York Times, www

Mark Zuckerberg in njegovo podjetje Meta se vse bolj oddaljujeta od koncepta metaversa, ki ga je podjetje nekoč močno promoviralo, zdaj pa stavita na nekaj novega – nadgrajeno resničnost (AR). Čeprav je Meta v preteklosti vlagala v razvoj virtualne resničnosti (VR), očitno ni uspela prepričati širšega občinstva, da je svet VR prihodnost, v kateri bi ljudje želeli preživljati večino časa. Zdaj je Zuckerberg preusmeril pozornost k svetu, ki združuje resničnost in digitalne elemente – nadgrajeni resničnosti.

Kaj je nadgrajena resničnost in zakaj je pomembna?

Nadgrajena resničnost (AR) omogoča, da se digitalni elementi projicirajo v resnični svet. Namesto popolne potopitve v navidezni svet, kot to ponuja VR, AR ohranja uporabnika v resničnem svetu, medtem ko mu hkrati nudi koristne informacije, projicirane na resničnost. Zamislite si, da med hojo po mestu na svojih očalih vidite zemljevid poti ali pa prejmete obvestila v obliki holograma, ki se izriše pred vašimi očmi.

Zuckerberg zdaj stavi na razvoj AR očal, ki bodo uporabnikom omogočila, da te elemente vidijo neposredno v svojem okolju. Prototip očal, imenovan Orion, je že v razvoju, a zaradi visokih stroškov izdelave (samo izdelava stane kar 10.000 dolarjev) očala še nekaj let ne bodo na voljo širokemu občinstvu. Meta ocenjuje, da bodo očala pripravljena za trg šele proti koncu tega desetletja.

Orion: prihodnost AR očal?

Metin prototip očal Orion je videti kot običajna očala z nekoliko debelejšim okvirjem, skozi katerega lahko vidite resnični svet. Na leče očal se projicirajo hologrami, ki ustvarjajo občutek mešanice resničnosti in digitalnih elementov. Očala so povezana z majhno napravo, ki jo uporabnik nosi v žepu, kar zmanjšuje težo in pregrevanje očal. Za interakcijo z očali pa uporabnik nosi zapestnico, ki prepoznava gibe mišic in jih prevede v ukaze. Tako na primer preprosto drgnjenje palca po členku kazalca pomeni pomikanje po zaslonu.

Zamisel je, da bi ta očala omogočila nemoteno prepletanje digitalnih in resničnih informacij, s čimer bi postala pomemben pripomoček v vsakdanjem življenju.

Today, Mark Zuckerberg gave us a sneak peak of Meta's new Orion AR glasses. They are currently in prototype and they are dogfooding it internally. They have eye, hand and supposedly neural tracking. Thoughts? #MetaConnect #MetaConnect2024 $META pic.twitter.com/DnpPnKgPf5

— SabatAge (@sabatage) September 25, 2024

Stroški in izzivi na poti do trga

Kljub vsem tehnološkim napredkom pa se zdi, da bo ključni izziv za Orion njegova visoka cena. Zuckerberg je ocenil, da bo razvoj teh očal trajal še nekaj let, predvsem zaradi visokih stroškov izdelave. Poleg tega ima Meta še en problem – ali bodo ljudje sploh želeli nositi očala, še posebej tisti, ki jih sicer ne potrebujejo? Tudi če bodo očala nudila možnost dioptrije, je vprašanje, ali bodo ljudje, ki raje nosijo kontaktne leče ali imajo popoln vid, pripravljeni na to tehnološko spremembo.

Prejšnji poskusi uvajanja podobnih naprav, kot so Google Glass, niso bili uspešni, predvsem zaradi skrbi glede zasebnosti in negativnih odzivov javnosti na snemanje okolice. Meta sicer poskuša normalizirati snemanje z očali, ki so jih razvili v sodelovanju s Ray-Ban, a javnost še ni povsem odprta za idejo nosljivih snemalnih naprav.

Ali je prihodnost že tu?

Zuckerbergova vizija prihodnosti tehnologije se očitno odmika od popolne virtualne resničnosti in se osredotoča na bolj realističen pristop z AR očali. Kljub izzivom, s katerimi se sooča Meta, ostaja jasen cilj – do konca desetletja predstaviti nosljivo napravo, ki bo povsem spremenila način interakcije s svetom okoli nas. Ali bo Orion resnično postal del našega vsakdana, bo pokazal čas, a trenutno se zdi, da bo pot do tega preboja še dolga.

Napisal: E. K.

Vir: X, Meta

Mark Zuckerberg, ustanovitelj Facebooka in izvršni direktor podjetja Meta, je svojo ženo Priscillo Chan počastil na izjemno unikaten način – z naročilom velikega kipa, izklesanega po njeni podobi. Kip, ki je visok več kot dva metra, je vpadljivo modre barve, obdan s srebrnim ogrinjalom in stoji na vrtu družine. Fotografijo tega impozantnega umetniškega dela je Zuckerberg delil na družbenih omrežjih, kjer je pritegnila veliko pozornosti.

View this post on Instagram

A post shared by Mark Zuckerberg (@zuck)

Po Zuckerbergovih besedah je naročil kip kot poklon rimski tradiciji, kjer so pogosto izdelovali kipe svojih ljubljenih, da bi jih počastili ali ohranili njihov spomin. Kipe v Rimu so pogosto postavljali v čast umrlim ali kot znak pomembnih sorodnikov, ki so služili kot simboli družinske povezanosti in moči. Z izjemnim kipom je Zuckerberg želel ustvariti moderno različico te antične prakse, s čimer je izražal svojo globoko naklonjenost do svoje žene.

Za to umetniško stvaritev je bil zadolžen priznani newyorški umetnik Daniel Arsham, ki je znan po svojih delih, ki pogosto presegajo običajne meje skulpture in umetnosti. Arshamove stvaritve pogosto vključujejo elemente časa in erozije, zaradi česar se njegova dela zdijo tako starodavna kot futuristična. Kip Priscille Chan s svojo intenzivno modro barvo in srebrnim ogrinjalom ni izjema; daje vtis mističnosti in hkrati moči, kar odraža umetnikov edinstven stil.

Objava je hitro postala viralna na družbenih omrežjih, kjer so mnogi komentirali neobičajen videz skulpture, ki jih je spominjal na like iz filmske franšize Avatar. Tudi Priscilla Chan se je šaljivo odzvala na delo, pod objavo pa je zapisala: “Več mene je, bolje je?” Kar odraža njeno zabavno naravo in razumevanje umetniškega izražanja svojega moža​.

S to potezo je Mark Zuckerberg še enkrat pokazal svojo sposobnost, da s svojim premoženjem in vplivom ustvarja nenavadne, a osebne in pomenljive geste, ki odražajo tako njegov osebni kot družinski svet. Skulptura Priscille Chan ni zgolj umetniško delo, ampak simbol ljubezni in spoštovanja, ki ga Zuckerberg goji do svoje žene.

EK; Zajem zaslona Instagram, Instagram

Jahta je vredna okoli 150 milijonov evrov.

PULA – „Mark Zuckerberg, kje se skrivaš?“ je zapisal slovenski turist Marko, ki je na Faceoboku objavil fotografijo, ki jo je posnel v okolici Medulina. Tam naj bi bila zasidrana jadrnica Ulysses, ki naj bi bila v lasti Marka Zuckerberga.

Mark Zuckerberg, ustanovitelj in izvršni direktor Facebooka, je znan po svojem tehnološkem imperiju in premoženju, ki ga uvršča med najbogatejše ljudi na svetu. Poleg svoje poslovne uspešnosti je Zuckerberg tudi lastnik luksuzne jahte, ki izžareva razkošje in tehnično dovršenost.

Vrednost in opis jahte

Zuckerbergova jahta, imenovana “Ulysses,” je ena izmed najprestižnejših plovil na svetu. Vrednost te jahte se ocenjuje na približno 150 milijonov dolarjev. Ulysses, dolga 107 metrov, je prava mojstrovina pomorske arhitekture, zgrajena v nemškem ladjedelnici Kleven.

Jahta je opremljena z najmodernejšo tehnologijo in ponuja vrhunsko udobje. Ima zmogljivost za prevoz 30 gostov v 15 luksuznih kabinah, poleg tega pa lahko gosti tudi do 40 članov posadke. Notranjost jahte je oblikovana z vrhunskimi materiali in vključuje prostorne dnevne sobe, jedilnice, telovadnico, spa, kino in bazen. Na krovu je tudi helipad, ki omogoča enostaven dostop z zračnim prevozom.

Poleg razkošne notranjosti je Ulysses opremljena z različnimi plovili in rekreativno opremo, kot so jet skiji, potapljaška oprema, manjši čolni in podmornica. To omogoča gostom, da uživajo v širokem spektru dejavnosti na vodi.

Kje pluje jahta?

Zuckerbergova jahta Ulysses pogosto pluje po eksotičnih destinacijah po vsem svetu. Med najbolj priljubljenimi destinacijami so Sredozemlje, Karibi in Pacifiški otoki. Jahta je zasnovana za dolge plovbe, kar omogoča Zuckerbergu in njegovim gostom, da raziskujejo oddaljene in težko dostopne kraje v popolnem udobju in zasebnosti.

V preteklih letih je bila Ulysses opažena v različnih luksuznih pristaniščih, kot so Monako, St. Tropez, Bahami in Maldivi. Zuckerberg pogosto uporablja jahto za počitnice s svojo družino in prijatelji, kjer lahko uživajo v razkošju in miru, ki ga ponuja to impresivno plovilo.

Zaključek

Mark Zuckerbergova jahta Ulysses je simbol razkošja in tehnične dovršenosti. Z vrednostjo 150 milijonov dolarjev in dolžino 107 metrov predstavlja eno najprestižnejših plovil na svetu. Njena oprema in zmogljivosti omogočajo vrhunsko udobje in različne dejavnosti na vodi. Pogosto pluje po eksotičnih destinacijah, kjer Zuckerberg uživa v zasebnosti in luksuzu skupaj s svojo družino in prijatelji. Jahta Ulysses tako ni le prevozno sredstvo, temveč tudi simbol statusa in uspeha.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Facebook