Maruša Bradač: “Slovenski študentje so bolj izobraženi od vrstnikov na ameriških univerzah,” a resnica je takšna …
Je slovensko izobraževanje res na višji ravni kot ameriško?
LJUBLJANA – Nedavna izjava znanstvenice Maruše Bradač, da so slovenski študenti bolje izobraženi in bolj kritični kot njihovi vrstniki na ameriških univerzah, je sprožila val odzivov. Bradačeva je v oddaji na RTV Slovenija dejala, da jo je presenetila nižja raven študentov na ameriških univerzah v primerjavi s slovenskimi. “Naši študenti so na višji ravni, precej bolje so izobraženi in znajo bolj kritično gledati na stvari,” je dejala v oddaji RTV Slovenija.
Joj, gospa, koliko vas bo potem šele presenetilo, da je med TOP 10 svetovnimi univerzami 7 ameriških, Univerza v Ljubljani pa je na 596. mestu? 🤗#RadPomagam pic.twitter.com/TZTW6CxMA0
— brutusReloaded (@brutus91101394) October 22, 2024
Kam je Univerza v Ljubljani dejansko uvrščena?
Po podatkih najnovejše lestvice QS World University Rankings za leto 2024 je Univerza v Ljubljani uvrščena okoli 600. mesta, kar potrjuje izjavo, da se slovenska univerza ne nahaja visoko na svetovnih lestvicah. Točneje, zaseda med 581. in 590. mestom, kar pomeni, da se je na lestvici uvrstila med 500 in 600 najboljših. To lahko nakazuje na razlike v merilih, ki se uporabljajo pri ocenjevanju univerz. QS lestvica ocenjuje univerze na podlagi kriterijev, kot so akademski ugled, raziskovalni dosežki, razmerje med študenti in profesorji ter mednarodna prepoznavnost.
Primerjava z ameriškimi univerzami
Na vrhu lestvic univerz prevladujejo ameriške univerze, kot so Harvard, Stanford in MIT, ki se redno uvrščajo med najboljših deset na svetu. Uvrstitve temeljijo na obsežnih raziskovalnih programih, vrhunski infrastrukturi in visoki stopnji internacionalizacije. Kljub temu Maruša Bradač trdi, da slovenski študenti obvladajo bolj praktične spretnosti in se bolje znajdejo v kritičnem mišljenju, kar naj bi bila ena izmed ključnih prednosti slovenskega visokega šolstva.
Kritike in pohvale slovenskim univerzam
Bradačeva izpostavlja, da slovensko izobraževanje daje večji poudarek na kritično mišljenje in uporabo znanja v praksi, medtem ko ameriške univerze pogosto zahtevajo obsežno teoretično znanje. To je povzročilo burne odzive, saj mnogi menijo, da slovenske univerze zaradi omejenih sredstev ne morejo konkurirati ameriškim pri zagotavljanju vrhunske raziskovalne infrastrukture.
“Če slovenski študenti res izstopajo v kritičnem mišljenju, zakaj potem slovenske univerze na svetovnih lestvicah zaostajajo za številnimi manjšimi evropskimi univerzami?” se je vprašal eden izmed uporabnikov na Twitterju.
Vendar pa so bile pohvale za slovenske študente tudi prisotne. Nekateri poudarjajo, da manjši proračuni spodbujajo študente, da se naučijo bolje uporabljati omejene vire in razvijajo inovativne rešitve, kar je prav tako pomembno za uspeh.
Potrebne izboljšave in prihodnost visokega šolstva v Sloveniji
Bradačeva meni, da bi Slovenija morala še naprej vlagati v izboljšanje raziskovalne infrastrukture, povečanje mednarodnega sodelovanja in modernizacijo študijskih programov, če želi konkurirati najboljšim univerzam.
Odzivi na izjavo kažejo, da je treba narediti korak naprej k iskanju rešitev za boljše financiranje in večje priznanje slovenskih univerz v svetu. Kot navaja RTV Slovenija, bi to lahko pomenilo bolj premišljeno dodeljevanje sredstev in privabljanje tujih strokovnjakov, ki bi okrepili kakovost izobraževanja.
Čeprav izjave o višji ravni slovenskih študentov vzbujajo zanimanje, je potrebno upoštevati objektivne dejavnike, kot so proračuni in infrastruktura, ki vplivajo na kakovost izobraževanja. Pomembno je, da se takšne izjave podkrepijo z dejstvi in ne le s subjektivnimi ocenami.
Vir: www, IG
Napisal: N. Z.