Predsednik stranke Socialni demokrati Matjaž Han je s podpredsednikoma Andrejo Katič in Luko Gorškom ter generalno sekretarko Živo Živković na novinarski konferenci predstavil načrte stranke za leto 2025, s poudarkom na finančni sanaciji stranke ter viziji za naprej.

LJUBLJANA – Na novinarski konferenci – novi začetki, se je predsednik strank SD Matjaž Han uvodoma zahvalil novinarjem in novinarkam za udeležbo: “Veliko mi pomeni, da pridete tudi takrat, ko ni samo afera, in ko imamo kaj za povedati. Najprej vsem voščim mirno in zadovoljno leto 2025. Verjamem, da bomo letos zelo dobro sodelovali. “

Poplačali dolgove

Za prvih osem mesecev predsedovanja stranki je Han, kot je poudaril, kot prioriteto zastavil finančno stabilizacijo stranke. Pojasnil je, da so Socialni demokrati hišo na Levstikovi prodali za 1,6 milijona evrov ter poplačali večino svojih dolgov, s tem pa, kot je bil jasen Han, stabilizirali delovanje stranke. “V življenju se moraš sprijazniti z golimi dejstvi, se posuti s pepelom in stopiti na realna tla. To smo naredili. Zmanjšali smo stroške delovanja stranke in zdaj lahko upravljamo znotraj realnih finančnih okvirov,” je dejal Han in dodal, da imajo v stranki trenutno štiri zaposlene, ki skrbijo za tekoče delovanje. Za pomemben dosežek stranke v preteklem letu je izpostavil tudi dober rezultat na evropskih volitvah. Izpostavil je, da je stranka z omejenimi sredstvi, dobila poslanca v Evropskem parlamentu. Predsednik Socialnih demokratov je ob tem izrazil še pričakovanje, da se stranka pomladi:  “Pozivam vse, ki jih zanima pravičnejša in mirna prihodnost, da se nam pridružijo. Skupaj lahko naredimo več dobrega za Slovenijo.”

Po oceni Hana je razvoj Slovenija ena prednostnih nalog, ki jo mora zasledovati politika. “Samo z razvojem lahko ohranimo socialno državo in zagotovimo dostojno življenje vsem generacijam, še posebej mladim, ki jim dolgujemo stanovanja. “

Ob tem je izpostavil nujnost poenostavitve gradbenih postopkov ter sprememb zakona o gostinstvu, da bi omogočili cenejšo gradnjo stanovanj. Han je opozoril tudi na nevarnosti ideološke razklanosti v Sloveniji. Ta po njegovem mnenju zavira razvoj. “Naloga politike je, da kljub različnim pogledom ustvari prostor za dialog in sodelovanje. To ne pomeni velike koalicije, temveč pripravljenost za skupne projekte v dobro ljudi,” je bil jasen.

Zaradi zaskrbljujočega mednarodnega dogajanja, predvsem konflikta v Gazi, je po besedah predsednika SD skupne napore treba usmeriti v iskanje miru. “V Gazi se dogaja genocid. Mene ne zanimajo pravne formulacije. Moj poziv gre vsem, ki želijo mir, da stopimo skupaj. Mir je vrednota, ki je ne znamo ceniti dovolj,” je poudaril.

Glede domače politične situacije je povedal, da pričakuje, da bo trenutna vlada zaključila svoj mandat, ob tem pa je opozoril na zahtevne naloge, ki so pred njo. “Sprejemali bomo pomembne odločitve in se soočali z različnimi pogledi znotraj koalicije, kar je sestavni del njenega delovanja,” je dodal. Dotaknil se je tudi zatečenega stanja v zdravstvu. Dejal je, da Socialni demokrati pred prejšnjimi volitvami ob danih obljubah niso imeli pravih rešitev, dialog z zaposlenimi v zdravstvu pa je po njegovem prepričanju ključ do izboljšanja sistema, ki “mora postati učinkovit in prijazen do pacientov.”Ob prihajajoči interpelaciji ministra za notranje zadeve Poklukarja je Han poudaril, da Socialni demokrati, kot so v preteklih izjavah že povedali, pričakujejo ponovitev razpisa za generalnega direktorja policije. Po besedah predsednika SD je to “minimalen standard,   ki si ga ne mi, temveč zasluži policija.” Glede glasovanja poslanske skupine SD je dejal, da je aktualno stališče, da se glasovanja vzdrži, minister Poklukar pa naj bi, kot je dodal, v poslansko skupino prišel jutri.

V zaključku novinarske konference je predsednik Socialnih demokratov Matjaž Han še izpostavil, da je stranka Socialni demokrati stranka dela, brez te pa po njegovih besedah ne imeli socialne države kot jo imamo. Vnovič je izpostavil nujnost razvoja Slovenije. Kot je povedal, lahko le z razvojem “vlagamo v izobraževanje, kulturo, v vse, kar si želimo.”

Kaj je kamen spotike v slovenski policiji?

Imenovanje Senada Jušića za generalnega direktorja slovenske policije je sprožilo številne razprave in pravne izzive. Septembra 2023 je vlada potrdila Jušića na tem položaju, potem ko je funkcijo vršilca dolžnosti opravljal od februarja istega leta.

Nekdanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije, Boštjan Lindav, je izpodbijal postopek imenovanja in vložil tožbo na upravno sodišče. Oktobra 2024 je sodišče razsodilo, da je bil sklep posebne natečajne komisije, ki je potrdila, da Jušić izpolnjuje pogoje za položaj generalnega direktorja policije, nezakonit zaradi pomanjkljive obrazložitve. Kljub tej ugotovitvi sodišče sklepa ni razveljavilo ali zadeve vrnilo v ponovno odločanje, kar pomeni, da Jušić ostaja na položaju.

Uradniški svet je v odzivu poudaril, da sodišče ni razveljavilo sklepa komisije, temveč je zgolj ugotovilo njegovo nezakonitost zaradi pomanjkljive obrazložitve. Minister za notranje zadeve, Boštjan Poklukar, je izjavil, da je imenovanje Jušića zakonito in da sodišče ni presojalo, ali Jušić izpolnjuje pogoje glede delovnih izkušenj. Kljub pravnim zapletom in razpravam v javnosti Senad Jušić ostaja na položaju generalnega direktorja policije. Neizbrani kandidat Boštjan Lindav ima možnost uveljavljati odškodninske zahtevke zaradi ugotovljene nezakonitosti v postopku.

Pripravil: Nadlani.si, SD
Foto: SD

Ministru jasno, da vlada dela napake in jezi nepotrebnem.

LJUBLJANA – Številni ukrepi Vlade Republike Slovenije sejo zmedo in nezadovoljstvo med ljudmi. Bojlerji, kritika Tine Gaber o vseslovenskem tradicionalnem zajtrku, bojlerji, štempljanje je le nekaj točk, ki razdvajajo Slovence. Eni politiki to vidijo in povedo, eni vidijo, pa molčijo… Ocena vlade pa pada. Tako nizko še ni bila, so potrdile ankete v tem tednu.

Jezimo jih

„Ljudi jezimo z brezveznimi stvarmi. Gospodarstvo bi zelo težko govorilo proti tej vladi, če jim ne bi dali stvari, kot so štempljanje ali pravica do odklopa, s katerimi in po nepotrebnem razburjamo podjetja. To ni v redu,“ je v intervju za Forbes Slovenija povedal gospodarski minister Matjaž Han, ki slovi kot eden bolj pragmatičnih politikov v Sloveniji.

„Tega ne razumem, da lahko čez noč spremenimo nekaj, kar je sprejela prejšnja vlada, ne popravimo pa naših napak. To ni odmik od nekih dogovorov, ampak če vidiš, da si nekaj narobe naredil, pač spremeniš,“ je še enkrat Han potrdil svojo pragmatičnost in s prstom pokazal za dr. Roberta Goloba in koalicijsko partnerico Levico.

V preteklosti je bilo že nekaj nesoglasij v koaliciji, ki so vplivala na razmerja.

Imenovanje evropskega komisarja: Predsednik Gibanja Svoboda in premier Robert Golob je kot kandidata za evropskega komisarja predstavil nekdanjega predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela. V SD in Levici so se na to odzvali previdno, o imenovanju pa naj ne bi bili obveščeni.

Volitve v Evropski parlament: Pred evropskimi volitvami so stranke vložile svoje kandidatne liste. Gibanje Svoboda je na listo uvrstilo aktualno evropsko poslanko Ireno Jovevo, medtem ko je Levica kot nosilko liste predstavila Natašo Sukič. Kljub skupnemu delovanju v koaliciji so stranke na volitvah nastopile samostojno, kar je povzročilo določeno napetost glede usklajevanja kampanj in programov.

Afera Litijska se nanaša na sporen nakup stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani, ki je bil namenjen za potrebe sodišč. Država je za stavbo plačala 7,7 milijona evrov podjetniku Sebastjanu Vežnaverju, vendar je cenitveno poročilo, ki ga je naročilo Državno odvetništvo, pokazalo, da je objekt vreden le 6 milijonov evrov, kar pomeni preplačilo za 1,7 milijona evrov. V afero so bili vpleteni tudi nekateri člani stranke Socialnih demokratov (SD). Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je javno obtožila glavnega tajnika stranke SD Klemna Žiberta, da se je zelo zanimal za projekt nakupa in se vpletal v delo pravosodnega ministrstva. Zaradi teh obtožb je Žibert odstopil s položaja glavnega tajnika stranke. Afera je povzročila napetosti znotraj koalicije, zlasti med strankama SD in Gibanje Svoboda. Predsednik vlade Robert Golob je sprva želel, da ministrica Švarc Pipan ostane na položaju, dokler ne razišče podrobnosti nakupa stavbe, medtem ko je stranka SD pozivala k njenemu takojšnjemu odstopu. Po večdnevnih razpravah je ministrica Švarc Pipan premierju ponudila svoj odstop, ki ga je ta sprejel. Ta afera je tudi bistveno oklestila ratinge stranke SD, pripeljala pa je tudi do odstopa Tanje Fajon, na mesto predsednika pa se je zavihtel Matjaž Han.

Kdo je Matjaž Han?

Matjaž Han je slovenski politik in poslovnež, rojen 17. januarja 1971 v Celju. Od aprila 2024 je predsednik stranke Socialni demokrati (SD) in od 1. junija 2022 minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, pri čemer se je njegov položaj 24. januarja 2023 zaradi reorganizacije vlade preimenoval v ministra za gospodarstvo, turizem in šport.

Izobrazba in poslovna pot: Han je zaključil Srednjo trgovsko-komercialno šolo v Celju. Med letoma 1992 in 2004 je kot direktor vodil družinsko podjetje, ki uspešno posluje na slovenskem in mednarodnem trgu.

Politična kariera: Leta 1998 je bil prvič izvoljen za občinskega svetnika in do leta 2002 predsedoval občinskemu odboru za gospodarstvo. Leta 2006 je bil izvoljen za župana Občine Radeče. Na šestih zaporednih volitvah je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije, kjer je od leta 2013 vodil poslansko skupino Socialnih demokratov. V dveh mandatih je bil predsednik Odbora za gospodarstvo Državnega zbora.

Ministrska funkcija: Državni zbor Republike Slovenije ga je 1. junija 2022 imenoval za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo. Zaradi reorganizacije Vlade Republike Slovenije je s 24. januarjem 2023 zaprisegel kot minister za gospodarstvo, turizem in šport.

Predsednik stranke SD: Na volilnem kongresu stranke SD 13. aprila 2024 je s 182 glasovi v drugem krogu glasovanja za deset glasov premagal Milana Brgleza in bil izvoljen za predsednika Socialnih demokratov.

Osebno življenje: Poročen je z Ljudmilo Han. Njegova hči je bila zaposlena v pisarni takrat evropske poslanke Tanje Fajon.

Matjaž Han je znan po svojem pragmatičnem pristopu in prizadevanju za sodelovanje med različnimi političnimi akterji v Sloveniji.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona Idea TV

LJUBLJANA – Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je s svojo izjavo o davčnih vprašanjih sprožil številne odzive. Njegove besede, da bi državljani z veseljem plačevali davke, če bi vedeli, da država pravično porablja njihov denar, so hitro zaokrožile po medijih in družbenih omrežjih. “In vsi boste radi ali pa vsi bomo radi davke plačevali, ko boste imeli občutek, da je ta država socialna, kar si vsi želimo, ampak da je tudi pravična; da dobijo denar tisti, ki ga potrebujejo, ne tisti, ki se znajdejo,” je poudaril Han. Njegova izjava je hitro postala tema razprav na družbenem omrežju X, kjer so nekateri uporabniki izrazili dvom o pravičnosti, ki jo minister obljublja.

Kritike o socialni pravičnosti

Na portalu X se je pojavilo kar nekaj kritičnih odzivov. Eden od uporabnikov je ironično pripomnil: “Tovariš, kaj pa če bi denar dobili tisti, ki ga z delom zaslužijo?” Komentarji, kot je ta, odražajo vse večje nezadovoljstvo javnosti nad trenutnim sistemom. Kritiki trdijo, da socialna pravičnost pogosto pomeni dodatno obremenjevanje davkoplačevalcev, medtem ko prejemniki socialnih transferjev morda niso vedno najbolj upravičeni do pomoči. Ti očitki niso povsem neutemeljeni, saj se v preteklosti že dogajale zlorabe sistema, kjer so posamezniki izkoriščali luknje v zakonodaji.

Tovariš, kaj pa če bi denar dobili tisti, ki ga z delom zaslužijo? 🤔 pic.twitter.com/vC9XQoxnMN

— brutusReloaded (@brutus91101394) October 23, 2024

Problem progresivnega davčnega sistema

Slovenija že več let uporablja progresivni davčni sistem, kjer tisti z višjimi dohodki plačujejo občutno višje davke. Namen tega je zmanjšanje socialnih razlik in ustvarjanje bolj enakopravne družbe. Vendar pa se mnogi sprašujejo, ali ta sistem res dosega svoj namen. Medtem ko minister Han zagovarja svojo vizijo pravične razdelitve davkoplačevalskega denarja, se nekateri bojijo, da bo še večja obremenitev srednjega razreda dolgoročno zmanjšala gospodarsko rast in zmanjšala spodbude za delo.

Izjava o pravičnosti ali le predvolilna retorika?

Nekateri analitiki menijo, da gre pri Hanovi izjavi predvsem za poskus pomiritve javnosti v času, ko se napovedujejo reforme na področju davčne politike. Minister je namreč poudaril, da se zavzema za socialno pravičnost, kar pa je pogosto tema, ki privablja pozornost volivcev. Po drugi strani pa dejanska sprememba sistema ni tako enostavna, kot se morda zdi na prvi pogled. Vsaka reforma davčnega sistema zahteva usklajevanje interesov različnih družbenih skupin, kar je lahko dolgotrajen in zahteven proces.

Finančni strokovnjaki opozarjajo, da bi morale biti morebitne davčne reforme usmerjene v poenostavitev davčnega sistema in zmanjšanje davčne obremenitve za povprečne delavce. Zmanjšanje davčne stopnje za višje dohodke bi lahko spodbudilo večjo zaposlenost in privabilo tuje investicije, kar bi dolgoročno koristilo vsem državljanom. Minister Han se je na te kritike odzval z izjavo, da “je ključno, da denar pride v roke tistih, ki ga resnično potrebujejo,” poroča portal Siol.net.

Kaj prinaša prihodnost?

Kakšna bo prihodnost davčne politike, ostaja odprto vprašanje. Trenutni sistem se sooča s pritiski tako z leve kot z desne. Medtem ko nekateri zagovarjajo večjo obdavčitev najbogatejših, drugi opozarjajo, da prekomerno obremenjevanje uspešnih posameznikov vodi v zmanjšanje gospodarske rasti. Minister Han bo moral v prihodnje še bolj natančno opredeliti, kaj zares pomeni “pravično” razdeljevanje davčnih prihodkov. Čeprav so njegove besede morda zvenele dobro namerno, se bo moral soočiti z dejstvom, da javnost pričakuje konkretne ukrepe, ne pa le obljub.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www