SLOVENIJA – Statistični podatki, ki razkrivajo drastičen upad rodnosti, postavljajo pred nas ključno vprašanje: ali kot narod drsimo proti demografskemu izginotju?

Podatki Statističnega urada RS kažejo na izrazit upad celotne stopnje rodnosti – leta 1954 je povprečna Slovenka rodila 2,5 otroka, danes pa se ta številka komaj še dotakne 1,5. A če smo pošteni: kaj sploh pričakujemo, ko si mora povprečna družina, preden razmišlja o otrocih, izračunati, ali ji bo konec meseca ostalo dovolj denarja za mleko in kruh? Število živorojenih na 1.000 prebivalcev se je s 23 v petdesetih letih prejšnjega stoletja znižalo na slabih 8,8 v letu 2023. Tako nizkih številk nismo imeli še nikoli v sodobni zgodovini, kar odpira pomembno dilemo: ali smo sposobni preobrniti ta trend?

Rodnost in prihodnost: Kako globoko smo že zabredli?

Da rodnost pod 2,1 otroka na žensko pomeni upad populacije, je jasno že desetletja. Vendar Slovenija tega trenda ni ujela zgolj mimogrede – bili smo med prvimi evropskimi državami, kjer je stopnja rodnosti padla pod mejo nadomestitve. Danes smo soočeni z realnostjo starajoče se populacije: leta 2023 je bil povprečen Slovenec star 45 let, leta 1980 pa le 35. To ni le številka, temveč opomin, da vse manj ljudi dela za vse več upokojencev – in to v sistemu, ki že zdaj poklekne ob prvem večjem finančnem stresu.

“Če želimo ohraniti stabilnost družbe, moramo vlagati v družine, mlade in ustvariti okolje, kjer bodo otroci finančno in družbeno manjše breme,” je dejala demografinja dr. Ana Novak za portal Dnevnik. Res je, a vprašajmo se: ali imamo čas? Čas za poglobljene reforme, dolgoročne strategije, obsežne razprave? Ali se sploh zavedamo, kako hitro se premikamo proti točki brez vrnitve?

Problem posameznika ali sistemska težava?

Družbena omrežja, kjer vlada kultura “bliskovite sodbe”, pogosto poenostavljajo te kompleksne teme. Tvit Mateja Rigelnika, kjer je pozval Slovence, naj “odložijo kontracepcijo in opravijo svojo državljansko dolžnost,” je dvignil precej prahu. Nekateri so mu ploskali – drugi so ga povsem raztrgali. Ampak ali res lahko zvalimo vso odgovornost na posameznike?

Narod se bo ugonobil sam. S takšno rodnostjo bomo izumrli. Vržite kondome in kontracepcijske tablete stran in začnite fuk@t.
Če pa ne boste opravili svoje državljanske dolžnosti, pa ne pizdite, ker bomo uvažali tujce. As simple as that!

Otroke za vse, ne le za peščico! ✊✊✊ pic.twitter.com/R1DNJQQstm

— Matej Rigelnik (@Matej_R81) November 27, 2024

Sociologinja dr. Marija Kovač je za Delo pojasnila: “Rodnost ni le stvar posameznikove odločitve. Ljudje potrebujejo varnost – tako finančno kot socialno.” Poglejmo realno sliko: mladi v Sloveniji se danes z določenimi vprašanji soočajo pozneje kot kdajkoli prej – pri 30 letih si mnogi še vedno delijo stanovanje s sostanovalci ali, kar je še huje, sobo pri starših. Kako naj potem razmišljajo o otrocih?

Ali Slovenija dela dovolj?

Država sicer ponuja nekatere spodbude za mlade družine: porodniški dopust je dolg, otroški dodatki niso zanemarljivi, subvencionirano varstvo otrok prav tako obstaja. Ampak poglejmo realno – ali je to dovolj? Francija in Švedska sta dosegli veliko boljše rezultate z obsežnimi družinskimi politikami, ki vključujejo brezplačno varstvo otrok za vse, finančne spodbude za vsakega dodatnega otroka in dostopna stanovanja. Pri nas? Družinske politike so pogosto predmet političnih debat, a rezultatov ni. Le zakaj?

Kaj pa migracije?

Demografski upad Slovenija delno rešuje z migracijami – predvsem delavci iz Balkana in vzhodne Evrope. Toda s tem se odpira drugo vprašanje: ali smo kot družba pripravljeni na kulturno in družbeno raznolikost, ki jo to prinaša? Na eni strani govorimo o ohranjanju identitete, na drugi strani pa brez migrantov ne bomo mogli ohraniti niti pokojninskega sistema.

Kako naprej? Čas za spremembe je zdaj.

Strokovnjaki opozarjajo, da ni hitrih rešitev. “Treba je ustvariti pogoje, kjer bodo mladi želeli ostati v Sloveniji, ustvarjati družine in hkrati imeti dostojno kakovost življenja,” je za Večer dejal ekonomist dr. Igor Kralj. Ampak resnica je preprosta – ne gre več za vprašanje “če”, temveč “kdaj”. Če se nič ne spremeni, bodo posledice neizogibne. Ali smo res pripravljeni tvegati prihodnost naroda?

Vir: Statistični urad RS, Dnevnik, Večer, Delo (2024).

Napisal: N. Z.

POLJSKA – Poljska vojska je ob meji z Belorusijo posredovala z vojaškimi silami, da bi preprečila prehajanje migrantov, kar je sprožilo številne odzive na družbenih omrežjih. Poljski vojaki so v zadnjih dneh izvajali nadzor na meji z Belorusijo, kjer so z orožjem preprečevali nezakonite prehode migrantov, ki jih označujejo kot »lažne islamske prosilce za azil.« Mednarodni odzivi so mešani – nekateri politiki pohvaljujejo poljsko odločnost, drugi pa opozarjajo na humanitarne posledice takšnih dejanj.

Poljsko-Beloruski spor

Na meji med Poljsko in Belorusijo je že več mesecev napeto, saj se je število migrantov, ki poskušajo vstopiti v Evropsko unijo, znatno povečalo. Po mnenju nekaterih medijev Poljska trdi, da gre za »načrtno organizirane migracije«, ki jih spodbuja Belorusija v sodelovanju z drugimi zunanjimi akterji. Poljska je zato okrepila svojo vojaško prisotnost na meji, kar je povzročilo incident, v katerem so poljski vojaki uporabili strelno orožje.

Mednarodni odzivi so različni. Nekateri evropski voditelji menijo, da Poljska zgolj izvaja svojo dolžnost zaščite evropskih meja, drugi pa opozarjajo, da bi lahko takšni ukrepi vodili v hujše napetosti znotraj EU ter do resnih kršitev človekovih pravic.

Kakšno pa je mnenje Slovencev?

V Sloveniji takšni dogodki sprožajo različne odzive. Na družbenih omrežjih so se pojavili komentarji, ki podpirajo poljsko vojsko ter predlagajo, da bi podobne ukrepe morala sprejeti tudi Slovenija. Nekateri posamezniki menijo, da bi bilo treba poostriti nadzor na slovensko-hrvaški meji, saj naj bi tudi tu obstajala nevarnost podobnih migracijskih valov. V komentarjih se pojavljajo celo skrajne ideje, ki zagovarjajo uporabo sile, kar pa je že naletelo na kritike medijskih analitikov.

Tovrstne situacije opozarjajo na povezavo med migracijami in nacionalno varnostjo, ki jo številni vidijo kot pereč izziv za prihodnost. Slovenija, ki se že dlje časa sooča z migracijskimi pritiski, bo morala skrbno razmisliti o svojih varnostnih strategijah in politiki do migrantov.

Kaj sledi?

Poljska ne namerava popustiti pri svojih stališčih in trdi, da bo še naprej branila Evropo pred invazijo lažnih prosilcev za azil. Ta dejanja bodo zagotovo vplivala na celotno EU, saj je vprašanje, kako naj se države članice spopadejo z naraščajočimi migracijskimi tokovi, eno najbolj perečih političnih vprašanj tega časa.

Slovenija bo morala v prihodnje zavzeti jasnejše stališče do tovrstnih dogodkov in se odločiti, ali bo sledila poljski poti poostrenega nadzora, ali pa se bo zavzemala za bolj humanitaren pristop k migracijski problematiki. Razprave o tem vprašanju se bodo nadaljevale, saj migracije še vedno predstavljajo enega najpomembnejših izzivov, s katerimi se sooča Evropa.

Napisal: N. Z.

Vir: FB, www

V jutranjih urah 12. septembra so metliški policisti naleteli na presenetljivo in nevarno situacijo. Voznik osebnega avtomobila Škoda Octavia z bosanskimi registrskimi oznakami se ni želel ustaviti in je skušal zbežati pred roko pravice. Ko je policija končno ustavila avto, so odkrili, da je prevažal kar 11 tujcev, ki so nedovoljeno vstopili v Slovenijo. Kaj se je dogajalo tistega jutra in kakšne posledice bodo sledile?

Beg pred policijo: Akcijski lov po cesti in bežanje v gozd

Dogodek se je začel okoli šestih zjutraj, ko so policisti Policijske postaje Metlika na območju Krasinca skušali ustaviti osebno vozilo, ki je bilo na videz sumljivo. Voznik je ignoriral policijske znake in raje pritisnil na plin, kar je sprožilo divji lov. Policisti so ga zasledovali proti Podzemlju, vendar je situacija kmalu postala še bolj dramatična. Voznik je ustavil avto in se odločil za pobeg na lastnih nogah. Skok v neznano – gozd pri kraju Grm je postal njegovo skrivališče, vendar ne za dolgo.

Policisti so se hitro organizirali in pričeli preiskovati okolico, vključno z gostim gozdom, kamor je zbežal voznik. 23-letni državljan Bosne in Hercegovine je poskušal najti zatočišče v naravi, vendar mu je kmalu zmanjkalo sreče. Policija ga je izsledila in prijela, kar je pomenilo konec njegovega bega. A zgodba tukaj ni končana – pravzaprav se je šele začela.

Šokantno odkritje: 11 tujcev v vozilu

Med postopkom so policisti odkrili, da voznik ni bil sam. V avtomobilu je prevažal kar 11 državljanov Turčije, ki so nedovoljeno prečkali slovensko mejo. To je pomenilo, da niso imeli ustreznih dokumentov ali dovoljenja za vstop v Slovenijo. Nedovoljen vstop v državo in tihotapljenje ljudi sta kaznivi dejanji, ki ju slovenska zakonodaja strogo preganja.

Tihotapec, državljan Bosne in Hercegovine, se ni zavedal, da bo policija tako hitro ukrepala. Po prijetju so mu odvzeli prostost, ga pridržali in zasegli njegovo vozilo, ki je bilo uporabljeno za nezakonito prevažanje tujcev. Zdaj ga čaka kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, kar pomeni, da bo moral stopiti pred preiskovalnega sodnika.

Kaj sledi za tujce?

Medtem ko je voznik že v policijskih rokah, se postopki za tujce še nadaljujejo. Policija še vedno preiskuje okoliščine njihovega vstopa v Slovenijo in morebitne povezave z organizirano mrežo tihotapcev. Državljani Turčije se bodo verjetno soočili z deportacijo nazaj v svojo domovino, vendar pa bodo postopki temeljiti in usklajeni z mednarodnimi pravili ter slovenskimi zakoni.

Slovenska meja pod drobnogledom

Ta dogodek je le eden izmed mnogih, ki nakazujejo, kako velik problem je tihotapljenje ljudi v današnjem času. Slovenija, kot del schengenskega območja, se redno sooča s poskusi nedovoljenega prehajanja meja, predvsem na območjih, kjer so meje težko nadzorljive. Policija je v zadnjih letih okrepila svoje nadzorne zmogljivosti, vendar tihotapci iščejo vedno nove načine, kako prelisičiti organe pregona. Primer, kot je ta, le še dodatno poudarja potrebo po stalnem nadzoru in izboljšanju varnostnih mehanizmov na slovenskih mejah.

Policisti PP Metlika so z odločnim in učinkovitim ukrepanjem preprečili še en poskus nedovoljenega prehoda meje. Tihotapci, kot je prijeti državljan Bosne in Hercegovine, pogosto podcenjujejo hitrost in učinkovitost slovenskih policistov, ki so odločni v boju proti nezakonitemu prehajanju meja. Slovenija kot schengenska država namreč nosi odgovornost ne le do svojih državljanov, ampak tudi do širše Evropske unije. Dogodki, kot je ta, nas opominjajo, da je nadzor meja ključen za varnost in stabilnost celotne regije.

Za 23-letnega tihotapca in 11 tujcev bo zgodba verjetno imela resne pravne posledice. Medtem pa se slovenska policija ne bo ustavila pri tem – nadzor nad mejnimi prehodi se nadaljuje, s ciljem preprečiti vsakršno obliko nedovoljenega prehoda in zaščititi suverenost države.​

Napisal: N. Z.

Vir: PP Metlika