Trnova pot duhovnika, ki je skrivaj krstil Melanio Trump – kaj vse je moral preživeti?

Življenje slovenskega duhovnika Franceta Čampe ni bilo običajno. Bil je mož vere in trpljenja, ki ga je kruti povojni čas soočil z močnimi preizkušnjami. Čampa, ki je leta 1970 skrivaj krstil Melanio Trump, je kljub stalnemu preganjanju in napadom ostal zvest svoji veri ter se trudil pomagati svoji skupnosti. Med vsemi preizkušnjami izstopata dva dogodka: poskus zažiga škofa Antona Vovka in uničenje Marijinega znamenja v Mengšu. Oba dogodka sta zaznamovala njegovo življenje in razkrila neizmerno trpljenje, ki ga je preživel kot duhovnik v povojni Sloveniji.

Prihod v Mengeš leta 1945

Franc Čampa je prišel v Mengeš leta 1945 kot mlad duhovnik, a ga je pričakala skupina ljudi, podžgana z ideologijo povojnega režima. Žaljivke, grožnje in obsojanje so bile njegov vsakdanji spremljevalec. Ob prihodu so delavci tovarne Melodija protestirali proti njegovemu prihodu, s ciljem ponižati in pregnati duhovnika. Klici: “Zajedalec družbe! Mi te že ne bomo redili!” so zarezali v duhovnikovo srce, vendar Čampa ni obupal. Namesto tega se je odločil, da bo sam skrbel za preživetje, kar je vključevalo delo na zemlji, vzrejo živali ter pridelavo hrane. S tem si je želel dokazati, da ni breme družbe, ampak da lahko sam prispeva k svojemu preživetju.

Poskus zažiga škofa Antona Vovka

Eden najbolj tragičnih dogodkov v Čampovem življenju je bil poskus zažiga škofa Antona Vovka januarja 1952. Čampa je bil skupaj s stolnim kanonikom Francem Kimovcem v Vovkovem spremstvu, ko so se nahajali na vlaku na poti v Stopiče na Dolenjskem. Tam naj bi škof blagoslovil nove orgle, a se je dogodek spremenil v nočno moro. Nahujskana množica se je zbrala ob vlaku in izvedla napad na škofa Vovka, ki ga je skušala zažgati. Duhovnik Čampa je bil priča temu grozljivemu prizoru, kar ga je zaznamovalo za vse življenje. Vendar Čampa ni bil tujec takšnemu besnenju množic, saj je leta 1945 ob prihodu v Mengeš doživel podobno sovražno obnašanje. Takšna izkušnja je v njem pustila neizbrisen pečat.

Uničenje Marijinega znamenja

Leta 1955 je Čampa doživel še en boleč dogodek. Skupščina občine Mengeš je ukazala rušenje Marijinega znamenja na Glavnem trgu. Čampa, ki je bil velik zagovornik slovenske kulture in vere, je ta ukrep doživel kot globoko osebno izgubo. Tone Kompare, mengeški župnik in takratni ministrant, se spominja Čampe kot izjemnega človeka, ki je imel svoje občestvo neizmerno rad in je zelo trpel zaradi uničenja tega pomembnega simbola vere. Čampa ni bil zgolj duhovnik, temveč tudi človek skupnosti, ki se je trudil povezovati ljudi in ohranjati vero tudi v težkih časih.

Krst Melanije Trump

Poleg vseh preizkušenj je imel Čampa tudi vpliv na življenje Melanije Trump. Melanija je bila krščena leta 1970 v župniji Raka, kjer je Čampa po letih težkega dela našel nekoliko več miru. Po poročanju slovenskega uredništva Radia Vatikan naj bi Melanijina mama, Amalija Knavs, o Francetu Čampi vedno govorila z globokim spoštovanjem, kar je kasneje Melanija potrdila tudi kardinalu Francu Rodetu.

Življenje in delo Franceta Čampe

Čampa je bil rojen leta 1909 v Zapotoku blizu Ribnice in je odraščal kot eden izmed devetih otrok v veliki kmečki družini. Po maturi leta 1928 je bil posvečen v duhovnika leta 1932 in začel svojo pot služenja Bogu in ljudem. Njegova pot ni bila lahka – po vojni je bil izgnan na Hrvaško, preživel ponižanja in preganjanja, ter se vedno znova boril za pravico do izražanja svoje vere. Leta 1982 je praznoval svojo zlato mašo in stopil v pokoj zaradi oslabelosti. Umrl je novembra 1983 v novomeški bolnišnici, pokopan pa je bil na Raki. Njegov pogreb je bil dobro obiskan, saj se je poslovitve udeležilo več kot 60 duhovnikov, kar priča o spoštovanju, ki so ga imeli do njega.

Napisal: E. K.

Vir: www

Foto: Zajem zaslona X, Wikipedia