Ko vstopimo v mesnico ali supermarket, nas pogosto pritegnejo kosi mesa z živahno rdečo barvo, saj verjamemo, da takšna barva nakazuje svežino in kakovost. Toda, ali je to res? Strokovnjaki opozarjajo, da nas lahko videz mesa zavede, saj mesna industrija uporablja določene tehnike, ki vplivajo na barvo mesa in s tem na naše zaznavanje svežine.

Industrijski postopki za privlačnejši videz mesa

Mesarji razkrivajo, da mesna industrija že vrsto let uporablja različne metode za ohranjanje ali izboljšanje rdeče barve mesa. Eden izmed teh postopkov je pakiranje mesa v atmosferi z visokim deležem kisika. Ta tehnika povzroči, da meso ohrani svetlo rdečo barvo, kar potrošnikom daje vtis svežine. Vendar pa takšna barva ne odraža nujno dejanske kakovosti ali svežine mesa.

Naravni procesi in barva mesa

Barva mesa je posledica prisotnosti beljakovine mioglobina, ki v stiku s kisikom oksidira in lahko povzroči spremembo barve mesa v sivkasto ali rjavkasto. To je naraven proces, ki ne pomeni nujno, da je meso pokvarjeno ali manj kakovostno. Pravzaprav lahko meso, ki je bilo izpostavljeno zraku, spremeni barvo, čeprav je še vedno povsem varno za uživanje.

Optični triki in oglaševanje

Mesna industrija pogosto uporablja oglaševalske tehnike, ki poudarjajo svetlo rdečo barvo mesa kot znak svežine. To vključuje uporabo fotografij mesa, ki so bile obdelane z različnimi triki, kot so premazovanje z oljem ali vodo za sijaj, uporaba barvil ali celo laka za nohte za dosego želenega videza. Takšne prakse lahko potrošnike zavedejo, saj se osredotočajo na vizualni vtis namesto na dejansko kakovost mesa.

Kako izbrati kakovostno meso?

Namesto da se zanašamo zgolj na barvo mesa, je pomembno upoštevati tudi druge dejavnike pri izbiri. Svežina mesa se lahko preveri z vonjem, teksturo in načinom shranjevanja. Meso, ki je pravilno ohlajeno in shranjeno, bo verjetno bolj kakovostno, ne glede na barvo. Prav tako je priporočljivo kupovati meso pri zaupanja vrednih mesarjih, ki lahko zagotovijo informacije o izvoru in načinu predelave mesa.

Pripravil: E. K. Vir: www, Freepik

Italija se sooča z enim najhujših izbruhov afriške prašičje kuge (APK), ki ogroža njen 20 milijard evrov vreden mesni sektor. Od začetka izbruha januarja 2022 je bilo v državi že zaklanih približno 120.000 prašičev. Bolezen, ki je najprej prizadela divje prašiče, se je nato hitro razširila tudi na domače živali, kar je ustvarilo krizo v industriji, ki slovi po svojih delikatesah, kot so pršut, sušene klobase in druge svinjske mesnine.

Okužbe in posledice na kmetijah

Lombardija, znana po proizvodnji vrhunskih mesnih izdelkov, je še posebej prizadeta. V zadnjih dveh letih so se razmere dramatično poslabšale, pri čemer je v zadnjih dveh mesecih zaklanih kar tri četrtine vseh okuženih prašičev. Giovanni Airoli, kmet iz Lombardije, je pojasnil, da so morali na njegovi kmetiji zaklati vseh 6200 prašičev, kljub temu da so bili spoštovani vsi varnostni protokoli​.

Širjenje bolezni se osredotoča predvsem na severne italijanske dežele, kot so Lombardija, Piemont in Emilija-Romanja, kjer se proizvajajo svetovno znani proizvodi, kot je parmski pršut. Območje okužb se razteza na več kot 4500 kvadratnih kilometrov, kar pomeni, da so italijanski kmetje pod ogromnim pritiskom, saj so v nevarnosti, da izgubijo celotne črede in s tem sredstva za preživetje​.

Ekonomične posledice in ukrepi

Italijanska kmetijska organizacija Coldiretti ocenjuje, da je škoda zaradi izbruha bolezni že presegla 500 milijonov evrov, kar vključuje tudi stroge prepovedi uvoza italijanskih svinjskih izdelkov v več držav. Med najpomembnejšimi trgovskimi partnerji, ki so uvedli prepovedi, so Kitajska, Mehika in Tajvan, kar je povzročilo hude posledice za izvoz​.

Kljub ukrepom, kot so stroge omejitve pri transportu živali in dostopu do kmetij, ter uvedbi varovalnih pasov, težave še niso popolnoma rešene. Italijanska vlada je za boj proti širjenju bolezni imenovala posebnega komisarja Giovannija Filippinija, veterinarja z bogatimi izkušnjami pri boju proti afriški prašičji kugi​.

Nevarnosti za prihodnost mesnih delikates

Afriška prašičja kuga ne ogroža le zdravja živali, ampak tudi celotno verigo oskrbe s svinjskim mesom, od kmetov do proizvajalcev delikates. S prepovedmi uvoza, ki so jih uvedle nekatere največje svetovne trge, je italijanska mesna industrija izgubila že 20 milijonov evrov prihodkov v izvozu​.

Čeprav ukrepi kažejo nekaj pozitivnih znakov, zabeleženih pri zmanjšanju novih izbruhov, bitka še ni dobljena. Parmigiano reggiano in pršut ostajata ogrožena, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za italijansko kulinariko in ekonomijo.

Napisal: E. K.

Vir: www, Pixabay