Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Mark Zuckerberg nakazal 1 milijon $ Donaldu Trumpu, ker …

MENLO PARK – Leta 2017, v obdobju, ko je ameriško politiko zaznamovala Trumpova kontroverzna izvolitev, se je Mark Zuckerberg odločil za potezo, ki je mnoge osupnila: njegovo podjetje Meta Platforms (takrat Facebook) je doniralo 1 milijon dolarjev Trumpovemu skladu za inavguracijo. Šokantno? Absolutno. Nepričakovano? Morda ne toliko, kot bi si mislili.

V svetu, kjer politiko in tehnološki sektor povezuje vedno tesnejši preplet interesov, takšne donacije ne bi smele biti presenečenje. Pa vendar je ravno ta poteza sprožila številne špekulacije in teorije zarote – od pragmatičnih pojasnil do precej bolj pikantnih domnev.

Donacija ali politična zavarovalna polica?

Zuckerbergova donacija Trumpovi inavguraciji je marsikoga presenetila, a hkrati odprla vprašanje: zakaj? Če pomislimo, je bil Trump že od začetka v konfliktu s tehnološkimi velikani – kritiziral je njihove domnevne politične pristranskosti, obljubljal regulacije in grozil z zakonodajnimi spremembami. Ali je Zuckerberg želel ublažiti to sovražnost? Je bil milijon dolarjev cena za mir?

Analitiki so hitro ocenili, da je šlo za strateško odločitev, ki jo je narekoval takratni politični kontekst. Podjetja, kot je Meta, se soočajo z nenehnim pritiskom administracij, ki so jih pripravljena preiskovati, regulirati in celo kaznovati. Torej, je bil to zgolj običajen del poslovanja? Nekakšna politična “zavarovalna polica”, ki zagotavlja, da se podjetje ne znajde na napačni strani zakonodaje?

A skeptiki, kot vedno, niso zadovoljni z enostavnimi odgovori. Ali je bil milijon dolarjev resnično potreben za tako očitno prilizovanje Trumpovi administraciji? Če pomislimo, Zuckerberg je v preteklosti večkrat pokazal, da zna igrati dolge igre – je morda predvidel koristi, ki bi jih lahko njegova platforma pridobila v obdobju Trumpovega mandata?

Teorije zarote: od algoritmov do skrivnostnih dogovorov

Svet teorij zarote seveda ni zamudil priložnosti. Ena izmed najbolj priljubljenih teorij je, da je bila donacija namenjena zaščiti algoritmov Facebooka – tistih skrivnostnih kod, ki so pogosto obtožene, da manipulirajo z javnim mnenjem. Ali je Meta z donacijo želela zagotoviti, da Trumpova administracija ne bi posegala v njihove poslovne skrivnosti?

Še bolj intrigantna pa je domneva, da je Zuckerberg prek donacije poskušal pridobiti informacije o Trumpovi notranji politiki, ki bi jih lahko uporabil za širitev svojega poslovnega imperija. Čeprav so takšne trditve brez konkretnih dokazov, ostaja dejstvo, da so milijonske donacije pogosto povezane z določenimi pričakovanji – ali, če smo cinični, kar z nakupom vpliva.

Kaj pomeni milijon za Meto?

Čeprav milijon dolarjev zveni kot ogromen znesek, je za Meta Platforms to skoraj drobiž. V istem letu je podjetje ustvarilo več kot 40 milijard dolarjev prihodkov. Torej, ali je ta donacija res tako pomembna? Finančno gledano morda ne – politično pa je bila odločitev neprecenljiva.

V kontekstu lokalne politike ZDA takšne donacije niso neobičajne. Trumpov inavguracijski sklad je prejel prispevke številnih podjetij, vključno z Googlom in Microsoftom. Toda v Sloveniji, kjer so tovrstni politični prispevki precej bolj regulirani, bi bil tak korak veliko bolj sporen. Kaj bi pri nas pomenilo, če bi domači podjetnik podprl kontroverzno politično osebnost z milijonom evrov? Bi se javnost kregala o etiki ali slavila njegovo “pogumno” odločitev?

Kaj se dogaja danes, leta 2024?

Od donacije leta 2017 so se odnosi med Zuckerbergom in Trumpom precej zapletli. Po dogodkih 6. januarja 2021, ko je Meta suspendirala Trumpove račune na Facebooku in Instagramu, so mnogi pričakovali, da se bo Zuckerberg držal stran od vsega, kar je povezano s Trumpovo politiko. Do danes, v letu 2024, ni poročil, da bi Meta ponovno finančno podprla Trumpovo kampanjo. A to ne pomeni, da so odnosi med politiko in tehnologijo postali manj kompleksni.

Meta zdaj vlaga sredstva v izboljšanje integritete volitev na svojih platformah. Uvedli so centre za spremljanje volitev in posodobili svoje algoritme za zaznavanje dezinformacij. Poroča The New York Times.

Poslovna strategija ali politična podpora?

Zuckerbergova poteza iz leta 2017 je ostala enigmatična, vendar hkrati razkriva, kako prepleteni so interesi tehnologije in politike. Vprašanje, ki ostaja, pa je: ali so milijoni, namenjeni političnim dogodkom, res samo strošek poslovanja, ali pa morda nosijo večji pomen – tistega, ki ga ne bomo nikoli povsem razumeli?

Če nič drugega, nam ta zgodba znova potrjuje, da je politika v svojem bistvu igra, kjer denar ni samo sredstvo – je jezik, ki ga vsi razumejo.

Napisal: N. Z.

Vir: X, The New York Times, www