Vse bolj je jasno, da se Meta ne bo sprijaznila s tem, da je TikTok nesporni kralj kratkih videoposnetkov. Po poročanju The Information naj bi vodja Instagrama Adam Mosseri med internim sestankom razkril, da podjetje resno razmišlja o Reels kot ločeni aplikaciji. Cilj? Izkoristiti negotovost TikToka v ZDA, ki se zaradi političnih pritiskov spopada z možnostjo prepovedi.

Toda, ali je to res strateška poteza ali zgolj gasilska akcija?

Project Ray: Meta v boju za kratke videe

Projekt, ki je po navedbah The Information del Meta-ine strategije za povečanje konkurenčnosti, nosi kodno ime Project Ray. Njegov namen je izboljšati sistem priporočil vsebin na Instagramu, hkrati pa uporabnikom v ZDA ponuditi daljše Reels videe – kar tri minute dolge.

Čeprav se sliši kot logičen korak, je vprašanje: bo to dovolj, da prepriča TikTokove uporabnike? Pričakuje se, da bo Meta dodala dodatne funkcije in spodbudila ustvarjalce vsebin z boljšimi monetizacijskimi možnostmi. Po poročilu The New York Post naj bi Instagram ponujal denarne bonuse v višini od 10.000 do 50.000 dolarjev mesečno za ekskluzivno objavljanje na Reels – strategija, ki jo je v preteklosti uporabljal tudi TikTok.

TikTok v ZDA na robu prepovedi – ali Instagram diha na plin?

TikTok je v ZDA že več let pod drobnogledom zaradi pomislekov o nacionalni varnosti. Januarja letos so oblasti kitajskemu ByteDance-u podaljšale rok za prodajo ameriškega dela podjetja za dodatnih 75 dni, kar pomeni, da se čas izteka.

Meta tu vidi svojo priložnost – še posebej, ker je v kratkem obdobju, ko je bil TikTok odstranjen iz trgovin z aplikacijami, hitro lansirala aplikacijo Edits. Gre za neposredno alternativo CapCutu, aplikaciji, ki jo je razvil prav TikTok-ov lastnik. Poroča Reuters.

Se Instagram pripravlja na prevzem TikTokovih uporabnikov? Ali pa gre zgolj za preventiven korak, če bi bila TikTokova prihodnost v ZDA resnično zapečatena?

Izzivi, ki jih mora Instagram premagati

1. Priporočilni algoritem – TikTokov algoritem je (skoraj magičen) pri prilagajanju vsebine uporabnikom. Instagramu to še vedno ni povsem uspelo.
2. Vsebina in ustvarjalci – Številni TikTokovi ustvarjalci imajo več deset milijonov sledilcev. Bo denarni bonus dovolj, da jih Instagram prepriča k prehodu?
3. Tehnični zapleti – Instagram je pred kratkim doživel val pritožb uporabnikov zaradi neprimernih vsebin, ki so se jim brez opozorila prikazovale na Reels. Meta je napako priznala, a to ruši zaupanje.

Zaključek: Ali bo Reels kot samostojna aplikacija spremenil igro?

Meta si zagotovo ne more privoščiti, da bi ostala brez močnega odgovora na TikTok. Vprašanje pa je, ali bodo uporabniki to potezo sprejeli.

Instagram ima moč, proračun in vpliv, a zgodovina kaže, da ni vedno uspel tam, kjer je upal. Bo Reels res priložnost za nov uspeh – ali le še en dodaten eksperiment, ki se bo končal tako kot IGTV?

Ostaja odprto vprašanje: Če bi bil TikTok danes ukinjen – bi se ustvarjalci res preselili na Reels?

J.P.
Vir: povzeto po Hypebest
Foto: Freepik

V enem izmed najbolj pričakovanih intervjujev z Joejem Roganom je Mark Zuckerberg znova opozoril, da ne velja za nekoga, ki bi se izogibal kontroverznih tem. Tokrat je v središče razprave postavil Applovo filozofijo poslovanja in njihove najnovejše izdelke. Njegove besede niso bile naključne – bile so premišljene in ostre.

“Steve Jobs je ustvaril iPhone, zdaj pa 20 let kasneje samo še jahajo na tem,” je izjavil Zuckerberg in s tem namignil, da Apple že dolgo ni predstavil ničesar revolucionarnega. Čeprav je pohvalil prvo generacijo iPhona in priznal, da gre za napravo, ki je za vedno spremenila način komuniciranja in življenja, je bil prepričan: “Od takrat naprej Apple ni naredil ničesar resnično novega.”

Apple – velikan brez inovacij?

Zuckerberg je bil še posebej kritičen do novega Applovega paradnega konja, slušalk Vision Pro, ki jih je označil kot “ambiciozen projekt”, vendar je dodal, da je prva različica “še daleč od tega, kar bi morala biti.” “Morda bo tretja različica vredna pozornosti,” je komentiral s kančkom ironije, a hkrati opozoril, da je tudi Meta potrebovala čas za izboljšave svojih lastnih virtualnih slušalk Meta Quest.

Zuckerbergov pristop pri komentiranju Appla ni bil le kritika samega izdelka, ampak filozofije podjetja kot celote. Dejal je, da se Apple skriva za argumenti o varnosti in zasebnosti, medtem ko s strogimi pravili omejuje konkurenco. “Apple si želi, da bi bil njihov ekosistem zaprt do te mere, da se nihče drug ne more priključiti na način, kot to omogočajo njihove lastne naprave,” je dejal in dodal, da to omejuje kreativnost drugih podjetij ter potrošnike sili v nakup dodatnih Applovih izdelkov.

Samovoljna pravila in 30-odstotni davek

Zuckerberg je v podkastu izpostavil še eno točko – Applovo 30-odstotno provizijo za razvijalce aplikacij na njihovi trgovini App Store. O tem vprašanju se v tehnoloških krogih govori že dolgo: Apple trdi, da gre za nadomestilo za dostop do varne in stabilne platforme, vendar se številni razvijalci pritožujejo, da gre za oderuško prakso, ki jim jemlje preveč zaslužka. Zuckerberg je to opisal kot “pritisk na razvijalce in uporabnike, ki na koncu plačujejo višje cene zaradi teh omejitev.”

Zato ne preseneča, da je Zuckerberg v svojem slogu poudaril: “Če bi Apple opustil ta pravila, bi se naš dobiček podvojil.”

Vision Pro proti Meta Quest – kdo bo zmagal?

Primerjava med Applovim Vision Pro in Metinimi Meta Quest očali je neizogibna. Zuckerberg je priznal, da je Apple z Vision Pro naredil pomemben korak v smeri razširjene resničnosti, vendar je bil skeptičen glede začetnega odziva trga. “Ljudje niso pripravljeni odšteti ogromnih vsot denarja za izdelek, ki ga še vedno razvijajo,” je dodal in spomnil, da si je Meta svoje uporabnike pridobila s ponudbo cenovno dostopnih naprav.

Kaj to pomeni za prihodnost tehnoloških velikanov?

Zuckerbergove izjave odražajo širši boj med odprtim in zaprtim ekosistemom tehnologije. Meta stavi na povezljivost, sodelovanje in cenovno dostopnost – Apple pa na zaprtost sistema in popoln nadzor nad uporabniško izkušnjo. Ta razlika med filozofijama se že dolgo odraža v njunih izdelkih in poslovnih modelih.

A tu je ključno vprašanje: ali bodo uporabniki pripravljeni sprejeti ceno Applove varnosti in prestiža, ali pa bodo raje izbrali alternative, ki ponujajo več svobode?

Ali bo Apple odgovoril?

Apple se na Zuckerbergove kritike še ni uradno odzval, a zgodovina kaže, da se redko spuščajo v javne prepire. Namesto tega običajno odgovarjajo z dejanji – z napovedjo novih funkcij, izboljšav in prodajnimi številkami. Toda ob vse glasnejših očitkih glede monopolnega položaja in visokih provizij je jasno, da bo moral Apple prej ali slej pokazati, da lahko še vedno inovira in postavlja standarde, ne pa zgolj izkorišča svojo dediščino.

Zuckerberg je z ostrimi besedami odprl temo, ki že dolgo tli v ozadju tehnološkega sveta. Morda se sprašujemo – je to res samo rivalstvo med tehnološkimi giganti ali odsev globljega vprašanja: kdo ima pravico odločati, kako bo videti prihodnost tehnologije?

Napisal: E. K.

Vir: YouTube

Če bi kdo še pred letom dejal, da bo tehnološki velikan Meta, pod vodstvom Marka Zuckerberga, razpustil ključne programe za spodbujanje raznolikosti in enakopravnosti, bi verjetno zvenelo skoraj neverjetno. Danes pa ta poteza ni zgolj resničnost, temveč eden izmed najodmevnejših premikov v korporativni politiki zadnjih let. Kaj se skriva za odločitvijo, ki je razburkala tehnološko industrijo?

Sprememba smeri – novi časi, nova pravila

Meta je z ukinitvijo pobud za raznolikost, enakopravnost in vključevanje (DEI) odprla Pandorino skrinjico vprašanj o svojem strateškem kompasu. Podjetje je ukinilo specifične cilje pri zaposlovanju žensk in predstavnikov etničnih manjšin ter razpustilo svojo ekipo za raznolikost in vključevanje. Prav tako se je poslovilo od programa za raznolikost dobaviteljev. Zveni suhoparno? Nikakor. Gre za ključne spremembe, ki imajo lahko posledice daleč prek meja korporativnih pisarn.

Trumpova administracija in povratni veter

Ne moremo mimo dejstva, da spremembe prihajajo tik po izvolitvi Donalda Trumpa. Njegova politika je že med prvim mandatom močno nasprotovala tovrstnim iniciativam, ki so se razmahnile po gibanju Black Lives Matter. Republikanci programom DEI očitajo, da ustvarjajo “obratno diskriminacijo” in podjetja silijo v kvote, ki po njihovem mnenju ne odražajo sposobnosti posameznikov.

Zdi se, da Meta – nekoč znana po tem, da je “postavljala pravila igre” – zdaj igra politično varno igro. V oči bode dejstvo, da je Zuckerberg kmalu po izvolitvi Trumpu prispeval milijon dolarjev za sklad inavguracije ter najel republikanca za vodjo odnosov z javnostmi. To je več kot samo signal – je strategija.

Zakaj ukinitev prav zdaj?

Vprašanje, ki si ga mnogi zastavljajo, je, zakaj prav zdaj? Ali gre za odziv na politične pritiske ali le za optimizacijo stroškov? Tudi drugi tehnološki velikani niso ostali neomajni: že decembra je Amazon napovedal ukinitev svojih “zastarelih” DEI programov. Njihov argument? “Namesto ločenih pobud želimo graditi enotno, vključujočo kulturo na vseh ravneh.” Lepo zveni, a kritiki opozarjajo, da je to pogosto prvi korak k zmanjševanju odgovornosti podjetja za resnično raznolikost.

Burja odzivov – enotni korak ali korak nazaj?

Odločitve Mete niso le poslovna strategija, temveč družbeni signal. Zagovorniki raznolikosti opozarjajo, da se tehnološka industrija vrača v čase, ko je bila priložnost rezervirana predvsem za belopolte moške. Statistike kažejo, da so bili DEI programi v preteklih letih ključni za povečanje števila zaposlenih iz različnih okolij – zlasti žensk in pripadnikov manjšin – na ključnih položajih.

Toda tudi podporniki sprememb imajo svoj argument: “Ali raznolikost sploh šteje, če je dosežena zaradi kvot, ne pa sposobnosti?” se sprašujejo. Nekateri menijo, da so programi, ki so imeli kvantitativne cilje, morda ustvarili vtis, da posamezniki niso uspeli zaradi svojih zaslug, temveč zaradi politike podjetja.

Kaj to pomeni za prihodnost?

Čeprav Meta trdi, da bo še naprej zaposlovala kandidate iz različnih okolij, se postavlja vprašanje, ali bo podjetje zmoglo ohraniti svojo globalno ugledno podobo. Na koncu je vprašanje, ali lahko podjetje gradi vključujočo kulturo brez konkretnih zavez.

Ta poteza bo zagotovo vplivala na druge velikane, ki spremljajo vsak korak Mete – naj gre za Google, Apple ali druge. Če bo Meta znižala stroške brez izgube ugleda, bo morda sprožila val podobnih odločitev v celotni panogi.

Napisal: E. K.

Vir: Facebook, Freepik

Mark Zuckerberg, soustanovitelj Facebooka in izvršni direktor Mete, je v odmevnem intervjuju z Joejem Roganom predstavil zaskrbljujoče ozadje delovanja ameriške administracije pod vodstvom Joeja Bidna. Kot je razkril, je Bela hiša večkrat izvajala intenziven pritisk na njegovo podjetje – ne le z uradnimi prošnjami, temveč tudi z grobimi, skorajda histeričnimi klici, kjer so zahtevali odstranitev določenih vsebin. “Doživljali smo kričanje, preklinjanje, celo grožnje,” je priznal Zuckerberg, pri čemer je poudaril, da so zahteve segale dlje od zgolj odstranjevanja neresničnih informacij.

Pritiski na cenzuro znanstvenih dejstev?

Zuckerberg je povedal, da se je pritisk Bele hiše osredotočal predvsem na vsebine, povezane s cepivi proti COVID-19. “Zahtevali so, naj odstranimo vse, kar bi lahko izzvalo dvom o varnosti cepiv, vključno z znanstveno utemeljenimi objavami,” je dejal. Ta nenavadna strategija administracije, da cenzurira tudi tiste informacije, ki so bile dejansko resnične, je sprožila zmedo in notranje razprave znotraj Mete. Ali je res smiselno, da platforma odstrani vse, kar ne ustreza določeni politični agendi? Zuckerberg je odgovoril: “Odločili smo se, da tega ne bomo storili.”

Kakšen je bil rezultat tega spora?

Po njegovih besedah je bila ena izmed posledic tega, da so Bidenovi uradniki očitno izgubili vpliv na platformo. “Morda je ironično, a na koncu so izgubili volitve,” je z nekoliko sarkastičnim tonom komentiral Zuckerberg, ko ga je Rogan vprašal o konkretnih posledicah pritiskov. Ta izjava odpira vprašanje, ali so vladni pritiski in cenzura, ki so pogosto predstavljeni kot orodje za zaščito javnega interesa, morda celo škodili političnemu ugledu administracije.

Meta ukinja programe za raznolikost in vključevanje (DEI)

Medtem je Meta prejšnji teden napovedala pomembne spremembe v svoji kadrovski politiki. Podjetje je ukinilo programe za raznolikost, pravičnost in vključevanje, ki so bili v zadnjih letih močno izpostavljeni. Razlog? “Spremenjeno pravno okolje in povratne informacije naših zaposlenih,” piše v internem memorandumu. To pomeni, da podjetje ne bo več posebej spodbujalo zaposlovanja žensk in manjšin, kar je bila doslej ena ključnih strategij za večjo raznolikost.

Analitiki opozarjajo, da to ni osamljen primer. Podobne korake so že sprejela podjetja, kot so Amazon, McDonald’s in Walmart, kar kaže na širši trend, kjer podjetja revidirajo svoje DEI politike zaradi političnih in družbenih sprememb. Vprašanje pa ostaja, ali se s tem izgublja pomemben napredek, ki so ga te pobude prinesle v preteklih letih.

Je to konec cenzure na Facebooku?

Meta je prav tako napovedala odpravo nekaterih omejitev, ki jih je uvedla v času pandemije in pod pritiskom administracije. “Prizadevamo si za bolj odprto in pregledno platformo,” je dejal Zuckerberg, s čimer želi povrniti zaupanje uporabnikov. Nova politika vključuje tudi spremembe, ki spominjajo na model, ki ga uporablja socialno omrežje X (prej Twitter), kjer lahko uporabniki sami dodajajo opombe k objavam. To bi lahko pomenilo prelomnico v načinu, kako bodo družbena omrežja obravnavala občutljive teme v prihodnosti.

Kaj to pomeni za uporabnike?

Čeprav so mnogi pozdravili te spremembe kot korak k večji svobodi govora, drugi opozarjajo, da bi lahko zmanjšana moderacija privedla do širjenja dezinformacij in sovražnega govora. Prav tako ukinitev DEI programov odpira razpravo o tem, ali tehnološki sektor zapušča vrednote, ki so v preteklosti spodbujale enakost in vključevanje.

Zdi se, da je Meta na pragu nove ere – ne le v smislu politike platforme, temveč tudi odnosa do vladnih pritiskov in korporativne kulture. Zuckerbergov intervju z Roganom pa je le utrdil vtis, da se družbena omrežja vse bolj odmikajo od cenzure in standardnih korporativnih praks, ki so bile še pred kratkim temelj njihovega delovanja. Kakšne bodo dolgoročne posledice teh sprememb? To bo pokazal čas.

Napisal: E. K.

Vir: YouTube

Ko je Mark Zuckerberg, ustanovitelj družbe Meta, napovedal prehod na model “zapiskov skupnosti”, ki so ga uporabniki platforme X (nekdanjega Twitterja) že dobro spoznali, si verjetno ni predstavljal, kakšen vihar bo to sprožilo. Spremembe, ki na prvi pogled odsevajo širjenje svobode izražanja, so hitro postale predmet ostrih kritik zaradi svoje potencialno nevarne narave. Ali res živimo v času, ko svoboda izražanja pomeni tudi pravico do javne diskreditacije in stigmatizacije?

“Ni prav, da lahko nekaj izrečemo na ulici, ne pa tudi na spletu,” je poudaril Joel Kaplan, Metin glavni uradnik za globalne zadeve. A vprašanje, ki se ob tem poraja, je dvojen meč – ali to odpira vrata bolj odprtim razpravam ali pa omogoča tistim, ki si želijo širiti sovraštvo, da svoje trditve zavijejo v tančico mnenj?

Družbena omrežja kot orodje za oblikovanje resničnosti

Če so socialna omrežja v svoji prvotni obliki omogočala povezovanje ljudi in izmenjavo idej, se zdaj vse bolj izkazujejo za medij, prek katerega se oblikujejo celotne družbene norme. Na Facebooku ali Instagramu objavljena trditev ima lahko večji vpliv kot naslovnica časopisa. Kdo torej nadzira to resničnost? Zdaj bodo uporabniki Mete lahko označevali transspolnost kot duševno bolezen – nekaj, kar se na prvi pogled zdi kot povratek v preteklost.

Kritike in pomisleki nevladnih organizacij

Slovenske organizacije za pravice LGBTQ+ opozarjajo na nevarnost, ki jo takšne spremembe prinašajo. Zavod TransAkcija, vodilni glas za pravice transspolnih oseb v Sloveniji, je v odzivu poudaril, da tovrstne spremembe ne bodo le dovoljevale žalitev – ampak jih bodo normalizirale. “Ali lahko družbo gradimo na predsodkih in strahu?” so se vprašali na družbenih omrežjih. Spomnimo se – leta 2019 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) odstranila transspolnost s seznama duševnih motenj. A kljub temu Slovenija v zakonodajnem pogledu še vedno caplja za tem premikom.

Kaj pomeni tovrstna svoboda?

Pravnik dr. Matej Kavčič z ljubljanske pravne fakultete opozarja: “Svoboda govora ni absolutna pravica. Omejena je tam, kjer poseže v dostojanstvo drugega.” Opozorilo ni nepomembno – slovenska ustava v 63. členu prepoveduje vsakršno spodbujanje k sovraštvu in nestrpnosti. Tudi Kazenski zakonik RS jasno določa, da je spodbujanje sovraštva ali nasilja kaznivo dejanje. Kaj torej pomeni “mnenje”, ko je izrečeno na način, ki spodkopava pravico drugega do mirnega življenja?

Pravica do izražanja verskih prepričanj ali izgovor za diskriminacijo?

Nova politika Mete odpira vrata tudi vsebinam, ki opravičujejo diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti – če so utemeljene z verskimi prepričanji. Kritiki opozarjajo, da gre za nevaren precedens: “Kaj sledi? Bo naslednji korak dovoljevanje seksističnih komentarjev v imenu tradicije?”

Ohranjanje nekaterih zaščitnih mehanizmov – a je to dovolj?

Čeprav Meta ohranja določene zaščitne mehanizme – prepoved primerjanja temnopoltih oseb s “kmečko opremo” ter zanikanja holokavsta –, se postavlja vprašanje, ali je to dovolj za zaščito najbolj ranljivih skupin. Ali gre zgolj za dimno zaveso, ki naj skrije radikalne spremembe na drugih področjih?

Kako naprej?

Strokovnjaki za digitalno etiko opozarjajo na potrebo po jasnih mejah med svobodo izražanja in spodbujanjem sovraštva. Vse več je pozivov, da se ponovno razmisli o vlogi družbenih omrežij v demokraciji. Bo Meta z nadaljnjimi spremembami šla v smeri večje odgovornosti ali pa bomo postali priče še večji permisivnosti, ki lahko vodi v še več razkola?

Napisal: E. K.

Vir: Meta, Freepik

Meta, tehnološki velikan za priljubljeno aplikacijo Messenger, je končno naredila korak naprej – ali morda le dohitela konkurenco? V času, ko aplikacije, kot so Zoom, Google Meet in FaceTime, že leta ponujajo izpopolnjene funkcije za videoklice, je Messenger dolgo časa ostajal v senci. A zdaj se stvari očitno spreminjajo. Meta je napovedala vrsto izboljšav, ki bi lahko uporabnike Messengerja znova prepričale, da aplikacijo uporabljajo ne le za hitro izmenjavo emojijev, ampak tudi za resnejše komunikacijske potrebe.

Messenger adds Siri integration, AI video backgrounds, and yes, voicemail https://t.co/ZELjCR1chC by @apollozac

— 9to5Mac (@9to5mac) November 20, 2024

HD videoklici – končno v igri velikih

Če ste že kdaj opravili videoklic prek Messengerja, ste morda opazili, da je kakovost slike včasih podobna gledanju stare VHS kasete – rahlo megleno, z nekaj zakasnitvami. Z novim HD načinom videoklicev pa naj bi se to spremenilo. HD bo privzeto omogočen, če ste povezani na Wi-Fi, medtem ko bo uporaba te funkcije prek mobilnih podatkov zahtevala aktivacijo v nastavitvah. Je to priročno ali zgolj dodaten korak za tiste, ki ne znajo brskati po nastavitvah? Ostaja odprto vprašanje.

Poleg tega Meta obljublja tudi možnost prilagajanja odpravljanja šumov in izbire zvočnega izhoda med klicem. Torej, če ste doslej sovražili zvok piskanja mikrovalovne pečice v ozadju ali neželeno odmevanje, imate zdaj rešitev.

AI ozadja: malo futurizma, malo zabave

Ena izmed funkcij, ki je že vzbudila zanimanje, je ustvarjanje ozadij z umetno inteligenco. To ni novost za uporabnike Zooma ali Google Meeta, kjer prilagajanje ozadij že nekaj časa prinaša več zabave v sicer dolgočasne sestanke. Zdaj lahko tudi uporabniki Messengerja med klicem preprosto tapnejo ikono učinkov, opišejo, kaj želijo (npr. “tropski otok ob sončnem zahodu”), in Meta AI bo za njih ustvarila vizualno dovršeno ozadje. Sliši se kot zabavna ideja – a vprašanje ostaja: ali bodo ljudje res imeli čas, da se ukvarjajo z opisovanjem svojih sanjskih prizorišč sredi hektičnega dneva?

Čeprav AI ozadja niso popolnoma revolucionarna, pa kažejo na to, da Meta želi Messengerju vdihniti več personalizacije. In to v času, ko si uporabniki želijo vedno več možnosti, da izrazijo svojo individualnost – pa naj bo to na delovnih sestankih ali med večernimi klepeti z bližnjimi.

Prostoročno klicanje s Siri – komu bo to pomagalo?

Meta je šla še korak dlje in omogočila, da lahko uporabniki z Applovo pomočnico Siri opravljajo prostoročne klice ali pošiljajo sporočila prek Messengerja. Recimo, da vozite avto in želite poklicati prijatelja – zdaj lahko Siri preprosto naročite: “Pokliči Janeza z Messengerjem.” Je to priročno? Seveda. Je inovativno? Ne ravno – a če ste ljubitelj Applovega ekosistema, boste to verjetno uporabljali.

Messengerjeva nova bitka na trgu aplikacij

Kljub vsem tem izboljšavam ostaja vprašanje: ali bo Messenger dejansko postal prva izbira uporabnikov za videoklice? Zoom in Google Meet že dolgo obvladujeta ta trg, predvsem med poslovnimi uporabniki, medtem ko FaceTime kraljuje v svetu Applovih naprav. Meta očitno stavi na svojo ogromno bazo uporabnikov in upa, da bodo te nove funkcije dovolj privlačne, da bodo ljudi zvabile nazaj k Messengerju tudi za resnejšo uporabo.

A pomembno je, da Meta ni samo ujela konkurence, ampak se želi postaviti korak pred njo. Kombinacija AI funkcionalnosti, HD videoklicev in integracije z glasovno pomočnico bi lahko Messengerju dala konkurenčno prednost – pod pogojem, da te funkcije delujejo tako, kot je obljubljeno.

Napisal: E. K.

Vir: X

Mark Zuckerberg in njegovo podjetje Meta se vse bolj oddaljujeta od koncepta metaversa, ki ga je podjetje nekoč močno promoviralo, zdaj pa stavita na nekaj novega – nadgrajeno resničnost (AR). Čeprav je Meta v preteklosti vlagala v razvoj virtualne resničnosti (VR), očitno ni uspela prepričati širšega občinstva, da je svet VR prihodnost, v kateri bi ljudje želeli preživljati večino časa. Zdaj je Zuckerberg preusmeril pozornost k svetu, ki združuje resničnost in digitalne elemente – nadgrajeni resničnosti.

Kaj je nadgrajena resničnost in zakaj je pomembna?

Nadgrajena resničnost (AR) omogoča, da se digitalni elementi projicirajo v resnični svet. Namesto popolne potopitve v navidezni svet, kot to ponuja VR, AR ohranja uporabnika v resničnem svetu, medtem ko mu hkrati nudi koristne informacije, projicirane na resničnost. Zamislite si, da med hojo po mestu na svojih očalih vidite zemljevid poti ali pa prejmete obvestila v obliki holograma, ki se izriše pred vašimi očmi.

Zuckerberg zdaj stavi na razvoj AR očal, ki bodo uporabnikom omogočila, da te elemente vidijo neposredno v svojem okolju. Prototip očal, imenovan Orion, je že v razvoju, a zaradi visokih stroškov izdelave (samo izdelava stane kar 10.000 dolarjev) očala še nekaj let ne bodo na voljo širokemu občinstvu. Meta ocenjuje, da bodo očala pripravljena za trg šele proti koncu tega desetletja.

Orion: prihodnost AR očal?

Metin prototip očal Orion je videti kot običajna očala z nekoliko debelejšim okvirjem, skozi katerega lahko vidite resnični svet. Na leče očal se projicirajo hologrami, ki ustvarjajo občutek mešanice resničnosti in digitalnih elementov. Očala so povezana z majhno napravo, ki jo uporabnik nosi v žepu, kar zmanjšuje težo in pregrevanje očal. Za interakcijo z očali pa uporabnik nosi zapestnico, ki prepoznava gibe mišic in jih prevede v ukaze. Tako na primer preprosto drgnjenje palca po členku kazalca pomeni pomikanje po zaslonu.

Zamisel je, da bi ta očala omogočila nemoteno prepletanje digitalnih in resničnih informacij, s čimer bi postala pomemben pripomoček v vsakdanjem življenju.

Today, Mark Zuckerberg gave us a sneak peak of Meta's new Orion AR glasses. They are currently in prototype and they are dogfooding it internally. They have eye, hand and supposedly neural tracking. Thoughts? #MetaConnect #MetaConnect2024 $META pic.twitter.com/DnpPnKgPf5

— SabatAge (@sabatage) September 25, 2024

Stroški in izzivi na poti do trga

Kljub vsem tehnološkim napredkom pa se zdi, da bo ključni izziv za Orion njegova visoka cena. Zuckerberg je ocenil, da bo razvoj teh očal trajal še nekaj let, predvsem zaradi visokih stroškov izdelave. Poleg tega ima Meta še en problem – ali bodo ljudje sploh želeli nositi očala, še posebej tisti, ki jih sicer ne potrebujejo? Tudi če bodo očala nudila možnost dioptrije, je vprašanje, ali bodo ljudje, ki raje nosijo kontaktne leče ali imajo popoln vid, pripravljeni na to tehnološko spremembo.

Prejšnji poskusi uvajanja podobnih naprav, kot so Google Glass, niso bili uspešni, predvsem zaradi skrbi glede zasebnosti in negativnih odzivov javnosti na snemanje okolice. Meta sicer poskuša normalizirati snemanje z očali, ki so jih razvili v sodelovanju s Ray-Ban, a javnost še ni povsem odprta za idejo nosljivih snemalnih naprav.

Ali je prihodnost že tu?

Zuckerbergova vizija prihodnosti tehnologije se očitno odmika od popolne virtualne resničnosti in se osredotoča na bolj realističen pristop z AR očali. Kljub izzivom, s katerimi se sooča Meta, ostaja jasen cilj – do konca desetletja predstaviti nosljivo napravo, ki bo povsem spremenila način interakcije s svetom okoli nas. Ali bo Orion resnično postal del našega vsakdana, bo pokazal čas, a trenutno se zdi, da bo pot do tega preboja še dolga.

Napisal: E. K.

Vir: X, Meta