Brutalna vojna na evropskih mejah, geopolitični pretresi, Amerika, ki ni več tako zanesljiv zaveznik – bo Evropa končno prevzela svojo usodo v lastne roke?

Prvi Varnostni kolidž – zakaj zdaj?

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Bruslju napovedala ustanovitev Varnostnega kolidža, posebne skupine, ki bo vse člane Evropske komisije redno obveščala o varnostnih grožnjah – od kibernetskih napadov do energetskih kriz in zunanjih vmešavanj.

Njene besede niso presenečenje. Svet se spreminja bliskovito, varnostne grožnje pa nikoli niso bile tako razpršene in nepredvidljive.

“Pomislite na kibernetske grožnje, energetsko varnost, obrambne strategije in zunanje vmešavanje,” je poudarila von der Leyen. Dodala je, da Evropa ne more več živeti v iluziji, da so mir in stabilnost samoumevna.

Komisija bo v prihodnjih tednih razpravljala, kako bo ta novi organ deloval v praksi – a eno je jasno:

Bruselj se zaveda, da časi, ko je lahko varnost prepuščal ZDA in zvezi NATO, izginjajo.

Migracije: Evropa z zaostreno politiko

Evropska komisija bo v torek predstavila nov ambiciozen zakonodajni predlog za vračanje migrantov, kar je ključni element Pakta o migracijah in azilu.

Zakaj? Po podatkih Eurostata se iz EU dejansko vrne manj kot 40 % migrantov, ki bi jih morale države poslati nazaj v matične države.

„Brez varnih zunanjih meja ni varne Evrope,“ je dejala von der Leyen.

Težava?

Tretje države pogosto zavračajo sprejem svojih državljanov. Bruselj zato razmišlja o gospodarskih vzvodih, s katerimi bi jih “spodbudil” k sodelovanju. Bo to delovalo? Nekatere članice, predvsem Italija in Grčija, dvomijo.

Trump na obzorju: bo Evropa ostala sama?

Vprašanje, ki postaja vse glasnejše: Kaj če se Donald Trump vrne?

Evropska komisija si sicer prizadeva ohraniti dobre odnose z Washingtonom, a resnica je neprijetna – Trumpov pristop “Amerika na prvem mestu” pomeni manj pomoči Ukrajini, manj varnostnih jamstev za Evropo in bolj samovoljno trgovinsko politiko.

Ko so von der Leyen vprašali, ali dela na srečanju s Trumpom, je odgovorila:

“Obstajajo stiki, vendar mislim, da bomo imeli osebno srečanje, ko bo pravi čas.”

A Washington se za zdaj z EU ne ukvarja preveč. ZDA so pred lastnimi izzivi, od notranjih političnih spopadov do Kitajske.

Evropa mora na lastne noge

Von der Leyen ni ovinkarila.

“Svet okoli nas se spreminja s svetlobno hitrostjo. Geopolitične spremembe potresajo zavezništva, desetletja varnosti se rušijo, na naših mejah pa besni brutalna vojna,” je dejala.

Evropa se spopada z:

• Rusko agresijo v Ukrajini, ki je pokazala, kako hitro se lahko vojna vrne na evropska tla.
• Naraščajočimi kibernetskimi napadi, ki po poročanju BBC letno povzročijo milijardne izgube in destabilizirajo ključne sisteme.
• Napetostmi na Balkanu, kjer se povečuje vpliv Rusije in Kitajske.

Po podatkih Euractiv EU pripravlja nov varnostni dogovor z državami Zahodnega Balkana, ki naj bi vključeval okrepljeno obveščevalno sodelovanje in večjo vojaško prisotnost.

Bomo pripravljeni?

To je vprašanje, ki si ga postavljajo v Bruslju.

Ali se lahko EU dovolj hitro prilagodi?

Z ustanovitvijo Varnostnega kolidža želi Evropska komisija zagotoviti, da bo odzivanje na krize hitrejše in bolj učinkovito. Toda, ali bo to dovolj?

Države članice so razdeljene. Francija in Nemčija si želita večjo vojaško avtonomijo. Poljska in Baltik pa pravita – brez ZDA ne gre.

Angela Merkel je že leta 2017 rekla:

“Evropa mora prevzeti usodo v svoje roke.”

Danes te besede zvenijo bolj resnično kot kdaj koli prej.

Pripravil: N. Z.

Vir:

• Reuters
• BBC
• Eurostat
• Euractiv
• STA

Migracije so že več kot desetletje ena izmed najbolj perečih tem v evropski politiki, gospodarstvu in družbi. Številke, ki jih beležijo evropske institucije, govorijo same zase – leta 2022 je v Evropsko unijo iz držav zunaj EU prišlo približno 5,1 milijona priseljencev, kar je več kot dvakrat več kot leto prej. Povečan migracijski pritisk, ki ga poganjajo vojne, politična nestabilnost in gospodarske razlike, je sprožil val razprav – nekateri v migracijah vidijo priložnost, drugi pa nevarnost za stabilnost evropskih držav.

Ali se Evropa uči iz preteklosti?

Spomnimo se leta 2015 – obdobja, ko je begunska kriza dosegla vrhunec in evropske države niso bile pripravljene na množični prihod ljudi iz Bližnjega vzhoda in Afrike. Kaotične razmere na mejah, humanitarne katastrofe in politični pretresi so razdelili evropsko javnost in povzročili nekatere najbolj kontroverzne politične odločitve v sodobni zgodovini. Danes, skoraj desetletje kasneje, je pristop do migracij bolj usmerjen in načrtovan, a kljub temu Evropa ostaja razdeljena – med tistimi, ki zagovarjajo solidarnost in pomoč, ter tistimi, ki zagovarjajo strožji nadzor meja in omejitve.

Integracija – ključ do uspešne prihodnosti ali nerešljiva uganka?

Evropska unija že več let poudarja, da je integracija ključnega pomena za uspešno vključevanje priseljencev v družbo. Akcijski načrt za integracijo in vključevanje (2021–2027) opozarja, da lahko ustrezna integracija migrantov v trg dela prinese pomembne gospodarske koristi. A realnost na terenu ni tako enostavna – številne države se soočajo s težavami, kot so jezikovne ovire, kulturne razlike in pomanjkanje priložnosti za zaposlitev.

Nemčija, ki je v zadnjih letih sprejela največ migrantov, se danes spopada z visoko stopnjo brezposelnosti med priseljenci. Podobno težavo opažajo tudi v Franciji in Švedski, kjer se določeni deli priseljenskega prebivalstva težko vključijo v družbo, kar povzroča socialne napetosti. Po podatkih OECD je stopnja brezposelnosti med migranti v nekaterih evropskih državah bistveno višja kot pri domačem prebivalstvu, kar posledično povečuje socialno breme in frustracije med lokalnim prebivalstvom.

Varnost – dejstvo ali mit?

Ko govorimo o migracijah, se pogosto odpira tudi vprašanje varnosti. Kriminal, povezan z migranti, je tema, ki pogosto polni naslovnice – a kakšna je dejanska slika? Po podatkih Europola so se v nekaterih državah, ki so sprejele večje število migrantov, res povečali napadi z noži in spolni napadi, pri čemer so storilci pogosto tujci. A hkrati podatki kažejo, da velika večina migrantov ne predstavlja nobene varnostne grožnje.

Problem pogosto ni zgolj prisotnost migrantov, temveč način, kako se jih obravnava in vključuje v družbo. Ko posamezniki ostanejo na družbenem robu, brez dela, brez dostopa do izobraževanja in z občutkom izključenosti, to lahko vodi v kriminalna dejanja – tako kot pri vsakem drugem segmentu prebivalstva, ne glede na narodnost.

Evropska migracijska politika – enoten pristop ali vsak po svoje?

Evropska unija je v zadnjih letih naredila več korakov k bolj sistematičnemu pristopu do migracij. Reforma evropskega azilnega sistema, ki je bila sprejeta leta 2024, naj bi zagotovila pravično porazdelitev odgovornosti med državami članicami ter učinkovit in hitrejši azilni postopek. A kljub temu so razlike v nacionalnih politikah še vedno ogromne.

Danska, Avstrija in Madžarska so v zadnjih letih zaostrile azilno politiko, zmanjšale socialne ugodnosti za migrante in uvedle strožje deportacijske postopke. Na drugi strani so Nemčija, Švedska in Francija obdržale bolj odprt pristop, a se hkrati spopadajo s pritiskom javnosti, ki zaradi gospodarskih razmer in varnostnih vprašanj zahteva spremembe.

Slovenija – država tranzita ali končna destinacija?

Slovenija, kot del balkanske migracijske poti, je v zadnjih letih doživela povečan pritisk migrantov, ki potujejo proti zahodu. Leta 2022 je kar 87 % priseljencev v Slovenijo prišlo iz držav zunaj EU. Večina jih ne ostane tukaj, temveč pot nadaljuje proti Nemčiji ali Italiji, kar pomeni, da Slovenija pogosto nosi breme upravljanja začasnih migracijskih valov, a se dolgoročno ne sooča z enakimi izzivi kot nekatere večje evropske države.

Kljub temu pa integracija tistih, ki se odločijo ostati, ostaja izziv – kako zagotoviti dostop do zaposlitve, jezikovnih tečajev in stanovanja, ne da bi pri tem preobremenili že obstoječe socialne sisteme? To je vprašanje, ki si ga postavljajo številni odločevalci.

Prihodnost migracij v Evropi – kje so rešitve?

Migracije so kompleksna tema, ki se ne more rešiti čez noč. Evropa bo morala v prihodnosti najti ravnovesje med varnostjo, spoštovanjem človekovih pravic in ekonomskimi realnostmi. Strožji nadzor meja, učinkovitejše azilne procedure in boljša integracija so ključni elementi dolgoročne strategije.

A ne gre le za politike in številke – gre tudi za družbeno klimo, za vprašanje, kako bodo migranti sprejeti in kako bodo lahko prispevali k družbi. Bo Evropa sposobna obvladati migracije kot priložnost ali bo ostala ujeta v nenehne konflikte in delitve? Odgovor bo oblikoval prihodnost celine.

Pripravil: E. K. Vir: Demokracija, Freepik

Evropa je v zadnjih dneh priča dogodkom, ki nikogar ne morejo pustiti ravnodušnega. Napadi, ki so se zgodili le nekaj kilometrov od slovenske meje, odpirajo številna vprašanja o varnosti, nadzoru meja in učinkovitosti migracijske politike.

Najbolj šokanten je bil primer iz Beljaka, kjer je 23-letni sirski prosilec za azil z nožem napadel pet naključnih mimoidočih. Med žrtvami je bil 14-letni deček, ki je podlegel poškodbam. Napad je bil brutalen, storilec pa je, po besedah avstrijskih preiskovalcev, v Avstrijo zelo verjetno prišel skozi Slovenijo.

Le dan kasneje je v Münchnu 24-letni afganistanski prosilec za azil z avtomobilom zapeljal v množico ljudi na sindikalnih demonstracijah. 37 ranjenih, med njimi dveletna deklica in njena mati, ki sta kasneje umrli. Po podatkih preiskovalcev je osumljenec med napadom vzklikal verske parole.

Ti incidenti niso osamljeni primeri, temveč trend, ki postaja vse bolj skrb vzbujajoč. Evropske oblasti sicer poudarjajo, da gre za posamezne primere, a vprašanja ostajajo:

• Kako je mogoče, da ljudje, ki v Evropo prihajajo po zaščito, postanejo grožnja?
• Je nadzor meja dovolj strog ali se preveč zanašamo na evropske migracijske dogovore?
• Ali lahko Slovenija, ki je tranzitna država, prepreči, da bi se kaj podobnega zgodilo pri nas?

Slovenska migracijska politika: Humanitarna ali naivna?

Slovenska vlada je v novembru 2023 sprejela Strategijo vključevanja tujcev, ki jih obravnava kot razvojni potencial. Marca 2024 je sledila še Strategija na področju priseljevanja, ki obravnava migracije kot neizogiben pojav sodobnega časa.

Čeprav gre za strateške usmeritve, ki temeljijo na solidarnosti in človekovih pravicah, kritiki opozarjajo, da v njih skorajda ni govora o varnostnih tveganjih. Nedavni dogodki v sosednjih državah kažejo, da lahko pomanjkanje varnostnih ukrepov prinese zelo resne posledice.

Številke ne lažejo: Slovenija izdaja vse več dovoljenj za prebivanje

Uradni podatki kažejo, da je Slovenija v zadnjih letih občutno povečala število izdanih dovoljenj za prebivanje:

• Leta 2023 je bilo izdanih 110.911 dovoljenj.
• Do julija 2024 že 57.757.

To ne pomeni nujno povečane nevarnosti, vsekakor pa pomeni večji pritisk na integracijske mehanizme in nujnost učinkovitega nadzora.

Evropska unija: Skupna migracijska politika – rešitev ali problem?

Evropska unija že več let razvija enotno migracijsko politiko, ki bi poenostavila azilne postopke in povečala solidarnost med državami članicami.

A implementacija teh politik v praksi šepa. Države z velikim številom priseljencev se pritožujejo nad pomanjkanjem solidarnosti, manjše države, kot je Slovenija, pa opozarjajo, da brez učinkovitega nadzora meja ne moremo pričakovati uspešne integracije.

Kaj lahko Slovenija stori?

Strokovnjaki opozarjajo, da je edina dolgoročna rešitev uravnotežena migracijska politika, ki bi zagotavljala tako humanitarnost kot varnost. To pomeni:

• Boljši nadzor na mejah: Povečana uporaba tehnologije, več policijskih patrulj in tesnejše sodelovanje z Europolom.
• Hitrejši azilni postopki: Jasna pravila, ki omogočajo hitro obravnavo in deportacijo tistih, ki ne izpolnjujejo pogojev za azil.
• Integracija, ne asimilacija: Učenje jezika, zaposlitveni programi in spoštovanje slovenske zakonodaje kot osnovni pogoj za bivanje v državi.
• Ozaveščanje javnosti: Preprečevanje širjenja dezinformacij in zagotavljanje realne slike o migracijah – tako njihovih koristih kot tveganjih.

Ali se učimo iz napak drugih držav?

Nedavni napadi so resen opomin, da je treba migracijsko politiko prilagajati realnosti in ne idealom, ki v praksi pogosto ne delujejo.

Slovenija ne sme ponavljati napak držav, ki so prepozno spoznale, da nekateri migracijski tokovi niso le humanitarno vprašanje, temveč tudi varnostno tveganje. Čeprav je večina migrantov miroljubnih, so posamezniki, ki predstavljajo resno grožnjo, lahko dovolj, da se varnostna slika države spremeni.

Ali lahko Slovenija obdrži ravnotežje med solidarnostjo in varnostjo? Ali bo morala najprej doživeti tragičen incident, preden se bo nekaj spremenilo? To so vprašanja, ki bi si jih morali postaviti vsi – predvsem pa tisti, ki krojijo prihodnost slovenske migracijske politike.

Pripravil: E. K. Vir: Gov.si, www, Freepik

Policisti Policijske uprave Novo mesto so v zadnjih 24 urah imeli polne roke dela – odzvali so se na 65 nujnih primerov, na številko 113 pa prejeli kar 167 klicev. Medtem ko so nekateri dogodki ostali v okviru vsakdanjih intervencij, so drugi izstopali po svoji drznosti in nevarnosti, še posebej na področju prometne varnosti.

Ko hitrost postane grožnja – 190 km/h na avtocesti

Običajno so na avtocestah najpogostejši prekrški rahle prekoračitve hitrosti, morda kakšna vožnja po prehitevalnem pasu brez potrebe. A 45-letni državljan Hrvaške, ki so ga policisti ustavili na območju Čateža ob Savi, je šel korak (ali bolje rečeno, kilometre na uro) predaleč. Njegov Fiat 500, avtomobil, ki je sicer bolj znan kot mestni malček kot pa cestni dirkalnik, je drvel s 190 km/h – kar 60 km/h več od dovoljene hitrosti!

Zakaj bi nekdo tvegal lastno življenje in življenje drugih zaradi nekaj minut hitrejšega prihoda na cilj? Razlogi so različni – adrenalin, napačna ocena razmer ali celo preprosta nepremišljenost. Kakorkoli že, policisti so voznika ustavili in mu napisali globo. Kolikšna? Glede na slovensko zakonodajo je za tako visoko prekoračitev zagrožena kazen 1.200 evrov, hkrati pa tudi 18 kazenskih točk in odvzem vozniškega dovoljenja. Ta voznik bo očitno moral premisliti o svojih voznih navadah, če ne želi ostati peš še dolgo.

Ko vožnja pod vplivom ni več le problem alkohola

Če je nekoč veljalo, da je največji problem na cestah vožnja pod vplivom alkohola, danes vse več voznikov sedi za volan pod vplivom prepovedanih drog. Policisti na mejnem prehodu Obrežje so ustavili 45-letnega voznika z italijanskimi registrskimi oznakami. Hitri test je pokazal prisotnost konoplje, policisti pa so pri njem našli še manjšo količino te prepovedane snovi.

Najbolj problematičen del? Voznik je odklonil strokovni pregled, kar pa se v Sloveniji obravnava kot priznanje krivde. Konec zgodbe? Ne ravno prijeten za voznika – globa 1.200 evrov, odvzeto vozniško dovoljenje in 18 kazenskih točk. Ko potegnemo črto, je bil to izjemno drag izlet, ki ga bo verjetno pomnil še dolgo.

Kriminaliteta in motenje javnega reda

Na področju kriminalitete policisti poročajo o primerih poškodovanja tuje lastnine in tatvin, medtem ko so zaradi 17 kršitev javnega reda in miru morali posredovati tako na javnih krajih kot v zasebnih prostorih. Zanimivo bi bilo pogledati, kako se ti trendi spreminjajo skozi čas – je bilo v zadnjih mesecih več tovrstnih incidentov ali se gibljemo v okvirjih običajnih statistik?

Mejne zadeve: Slovenija še vedno vroča točka za nezakonite prehode

Nezakoniti prehodi meje niso nikakršna novost, a podatki kažejo, da se število prijemov tujcev vztrajno povečuje. Policisti na območju PP Brežice (Rigonce, Obrežje, Dobova, Rakovec, Kapele, Mihalovec, Trnje) so tokrat prestregli 19 tujcev, ki so nezakonito vstopili v Slovenijo. Med njimi so bili državljani Egipta, Kitajske, Nepala, Afganistana, Turčije, Maroka, Bangladeša, Gane in Nigerije.

Kakšni so razlogi za takšno gibanje ljudi? Slovenija je za mnoge tranzitna država – cilj večine teh migrantov ni ostati tukaj, temveč nadaljevati pot proti zahodnim državam Evropske unije. Vendar pa zaradi strogih evropskih migracijskih politik mnogi obtičijo v Sloveniji ali pa jih oblasti vrnejo v izhodiščno državo.

Napisal: E. K.

Vir: PU Novo mesto, Pixabay

Kronika Policijske uprave Novo mesto: Teden, poln izzivov

Policisti na območju Policijske uprave Novo mesto so v zadnjih dneh naleteli na zares pestro paleto dogodkov – od prometnih nesreč, kjer je šlo za sekunde, do kaznivih dejanj, ki so povzročila občutno materialno škodo. V 58 nujnih primerih so posredovali hitro in odločno, prejeli pa so kar 180 klicev na številko 113. Kaj vse se je zgodilo v tako kratkem času? Preverimo.

Prometna varnost: Hitrost in nepazljivost še vedno v ospredju

Prometne nesreče ostajajo boleča točka lokalnih cest. Čeprav se zdi, da vozniki vse bolj zavedajo pomena previdnosti, nekateri še vedno podcenjujejo nevarnosti, ki jih prinašata prehitra vožnja ali alkohol.

• Trčenje v Krškem: Eden bolj odmevnih dogodkov se je zgodil 22. januarja ob 6.30 v Krškem. Zaradi neprilagojene hitrosti je 37-letni voznik izgubil oblast nad vozilom in trčil v avtomobil 33-letnika. Posledice? Lažje poškodovan sopotnik, ki je bil hitro prepeljan v bolnišnico. Policisti so povzročitelju izdali plačilni nalog, vendar ostaja vprašanje – ali bo izkušnja vplivala na njegovo prihodnjo vožnjo?
• Mladoletna peška v Šentrupertu: Ta dogodek razkriva še eno pogosto spregledano težavo – nepazljivost na prehodih za pešce. Peška, ki je prečkala cesto, je bila lažje poškodovana, ko je vanjo trčila voznica temnega Audija. Voznica je ustavila, ponudila pomoč, vendar je peška to zavrnila. Kaj to pomeni? Morda je šlo za šok, strah ali celo občutek krivde – okoliščine nesreče policisti še preiskujejo.
• Alkohol za volanom – večno tveganje: V Ponikvah so brežiški policisti ustavili 71-letnika, ki je z 2,3 promili alkohola v krvi še vedno sedel za volan. Ta primer ni le opozorilo, temveč resen alarm. Alkohol za volanom ne ogroža le voznika, temveč vse, ki se znajdejo na isti cesti – še posebej ob zimskih pogojih, ko je oprijem cestišča slabši.

Kazniva dejanja: Vlom in tatvina z občutno škodo

Med 21. in 22. januarjem je na Vavpotičevi ulici v Novem mestu nekdo vlomil v objekt na gradbišču in odtujil več kosov orodja. Škoda znaša kar 4.000 evrov, kar predstavlja velik udarec za izvajalca del. To je še en opomnik, kako ranljiva so delovišča brez ustreznega varovanja. Policisti pozivajo vse, ki bi opazili kaj sumljivega, da se oglasijo s koristnimi informacijami.

Mejne zadeve: Migracije v ospredju

Na območju Brežic in okolice so policisti izsledili skupine migrantov iz različnih držav – Bangladeša, Indije, Rusije, Afganistana in drugih. Skupno število pridržanih oseb je bilo precej visoko, postopki z njimi pa še potekajo. Slovenija, ki predstavlja tranzitno točko na balkanski migracijski poti, se pogosto sooča s takšnimi situacijami. Zdi se, da trenutni sistem obvladovanja migracij potrebuje dodatne izboljšave, saj takšni dogodki vse bolj obremenjujejo lokalne skupnosti in policijo.

Požar v Straži pri Raki: Nesreča brez žrtev, a z mnogimi vprašanji

Okoli 22.30 je v Straži pri Raki zagorela nenaseljena stanovanjska hiša in gospodarski objekt. Gasilcem je uspelo požar hitro omejiti in pogasiti, pri tem pa na srečo ni bil nihče poškodovan. Vendar ostaja ključno vprašanje – kaj je povzročilo požar? Policisti preiskujejo vse možnosti, od tehnične napake do morebitnega suma kaznivega dejanja.

Dogodki preteklega tedna kažejo, kako pester in zahteven je lahko vsakdan policistov. Zlasti prometne nesreče odražajo posledice nepremišljenih odločitev posameznikov, kot so neprilagojena hitrost ali vožnja pod vplivom alkohola. Na drugi strani kriminaliteta in migracije razkrivajo širše družbene izzive, ki jih ni mogoče rešiti zgolj z zakonodajo, temveč z bolj celostnim pristopom – od preventivnih kampanj do večje vključenosti lokalne skupnosti.

Napisal: JP

Vir: PU Novo mesto

Zadnji podatki o prebivalstvu razkrivajo presenetljivo spremembo na lestvici največjih slovenskih mest. Kranj je po novem tretje največje mesto v Sloveniji, saj je po številu prebivalcev prehitel Celje. Ta sprememba je rezultat natančnih demografskih statistik, ki jih je nedavno objavil Statistični urad Republike Slovenije.

Kaj pravijo številke?

Po zadnjih uradnih podatkih ima Kranj približno 37.628 prebivalcev, medtem ko jih Celje šteje 37.122. Razlika, čeprav na prvi pogled majhna, odpira vprašanja o tem, kako demografski tokovi oblikujejo prihodnost slovenskih mest. Ali je to zgolj trenutni trend, ki se bo časom obrnil, ali pa gre za dolgoročno preobrazbo, ki bo vplivala na razvoj obeh mest?

Demografske spremembe, kot so priseljevanje, odseljevanje in naravna rast prebivalstva, so ključni dejavniki te preobrazbe. Kranj, ki leži v osrčju Gorenjske, je priljubljena destinacija za priseljevanje zaradi bližine Ljubljane, dobre prometne povezave in bogate ponudbe zaposlitev. Zanimivo pa je, da Celje – kljub svoji zgodovinski vlogi gospodarskega in kulturnega središča – zadnja leta beleži skromnejši prirast prebivalstva.

View this post on Instagram

A post shared by Visit Celje (@visit.celje)

Zakaj se je to zgodilo?

Celje je tradicionalno veljalo za pomembno gospodarsko, kulturno in izobraževalno središče. Mesto, kjer so nekdaj cveteli sejemski dogodki, kjer so ulice polnili obiskovalci, danes potrebuje novo vizijo. Vendar pa se zdi, da je Kranj, zlasti zaradi svoje geografske bližine Ljubljani in tehnoloških podjetij, uspel privabiti več mladih družin in posameznikov.

Na drugi strani pa Celje, čeprav bogato z zgodovino in turističnimi znamenitostmi, pogosto trpi zaradi manjših naložb v inovacije in infrastrukturo. Prebivalci se sprašujejo: Ali mesto izgublja svojo privlačnost za nove generacije? Ali pa je le potrebna osvežitev pristopa?

View this post on Instagram

A post shared by Anna's Exciting Adventures (@annas_exciting_adventures)

To prinaša tudi izzive …

Sprememba v statusu lahko vpliva na razporeditev sredstev in pozornost, ki ju mesti prejmeta na regionalni in državni ravni. Večje število prebivalcev pogosto pomeni tudi večje finančne proračune in politični vpliv. Prav tako se lahko poveča zanimanje za naložbe v infrastrukturo, kot so ceste, šole in zdravstvene ustanove.

Za Celje to pomeni izziv, kako zadržati mlade in privabiti nove prebivalce, medtem ko Kranj že zdaj izkorišča svoj novi status za promocijo mesta kot privlačne destinacije za življenje in delo. Na primer, projekti, kot so trajnostna mobilnost, modernizacija mestnega jedra in spodbujanje lokalnih podjetij, so v Kranju prinesli pozitivne rezultate.

Kaj pa to pomeni za Slovenijo?

Ta sprememba na lestvici opozarja na pomembnost uravnoteženega razvoja vseh regij v Sloveniji. Ali se preveč osredotočamo na določena urbana središča, medtem ko manjša mesta izgubljajo svojo privlačnost? Kako lahko slovenska mestna oblast podpira regije, da bi ohranile svojo identiteto, a hkrati postale konkurenčne v sodobnem svetu?

Kaj se obeta?

Ali bo Celje uspelo povrniti svoj status tretjega največjega mesta? To bo odvisno od strategij razvoja, ki jih bo mestna oblast uvedla v prihodnjih letih. Ključen bo poudarek na ustvarjanju novih priložnosti za zaposlitev, izboljšanju kakovosti življenja in privabljanju mladih družin.

Medtem pa bo Kranj moral upravičiti svoj novi status in se soočiti z izzivi, ki jih prinaša večje prebivalstvo. Več prebivalcev namreč pomeni tudi večje zahteve po storitvah, večji promet in potrebo po ustrezni infrastrukturi.

Sprememba na lestvici največjih slovenskih mest je opomnik, kako hitro se lahko spreminjajo demografski trendi in kako pomembno je prilagajanje tem spremembam. Celje in Kranj imata oba svoje prednosti, a tekma za tretje mesto je dokaz, da se razvoj mest nikoli ne ustavi. Kranj je na tej lestvici trenutno zmagovalec, vendar bo prihodnost pokazala, kako dolgo bo obdržal ta naslov.

Napisal: N. Z.

Vir: Statistični urad RS, IG

Policijska uprava Novo mesto je zadnje dni beležila pester nabor intervencij – od prometnih incidentov z nevarnimi vozniki do nasilnih dejanj, ki opozarjajo na pomembnost varnosti in pravne države. Številke so impresivne: 47 nujnih primerov in 147 klicev na 113 v zgolj nekaj dneh, vendar za temi statistikami stojijo resnične zgodbe, ki razkrivajo tako človeško nepremišljenost kot tudi iznajdljivost in požrtvovalnost policistov.

Prometne kršitve, ki šokirajo – pijani in mladoletni vozniki

Ali si predstavljate voznika, ki se s kar 2,7 promila alkohola za volanom neregistriranega avtomobila odpravi na pot po cestah Šentruperta? To ni prizor iz filma, temveč resnična zgodba, s katero so se soočili trebanjski policisti. 49-letni voznik Renaulta Clia, ki ni le vozil pod vplivom alkohola, temveč tudi brez veljavnega vozniškega dovoljenja, je imel na svojem tehnično neizpravnem vozilu celo napačne registrske tablice. Ob tem se postavlja vprašanje: Kako se takšna kombinacija kršitev sploh lahko zgodi? Policisti so hitro ukrepali – vozilo zasegli, kršitelju izdali plačilni nalog ter podali obdolžilni predlog. Končna cena teh prekrškov? 3.700 evrov globe, kar je znesek, ki bi marsikoga prizemljil.

Še bolj pretresljiv pa je primer mladoletnika, ki so ga nekaj ur kasneje ustavili metliški policisti. Za volanom Honde Accord je sedel mladostnik brez vozniškega dovoljenja, z neregistriranim avtomobilom, na katerem so bile ponarejene registrske tablice. Tovrstni primeri sprožajo številna vprašanja: kje so starši, kdo omogoča dostop do avtomobilov in kaj storiti, da bi mladoletnike učinkovito odvrnili od tako nevarnih dejanj? Policija je avtomobil zasegla, mladoletnika pa čaka kazenska ovadba zaradi ponarejanja listin – opozorilo, da mladost ni izgovor za kršitev zakonov.

Nasilni rop in vlom: Mladi kriminalci na pohodu?

V središču Novem mestu, na območju Šmihela, je 14. januarja prišlo do nasilnega poskusa ropa. Storilec – mladoletnik z nožem – je napadel mladoletnega oškodovanca, od njega zahteval denar in ga spravil v življenjsko nevarnost. Pogum oškodovanca, ki je pobegnil in poiskal pomoč, je ključen element te zgodbe, saj bi se lahko dogodek končal precej drugače. Policisti so nemudoma ukrepali, identificirali storilca in z njim opravili razgovor v prisotnosti staršev. Še več, ugotovili so, da je isti mladoletnik na širšem območju Šmihela z enako metodo grozil tudi drugim oškodovancem. Ali to nakazuje trend mladostniškega nasilja ali le posamezen eksces, ostaja odprto vprašanje – vendar policija vse morebitne žrtve poziva, naj se oglasijo na postaji ali pokličejo na 07 33 27 400.

Medtem ko je ta dogodek dobil izjemno pozornost, je na drugi strani mestna tišina zakrila manj dramatičen, a vseeno neprijeten dogodek. Na Ulici Marjana Kozine je nekdo vlomil v nenaseljeno hišo. Čeprav tatvine ni bilo, je povzročena škoda opomnik, da niti prazne hiše niso varne pred nepovabljenimi gosti.

Mejne zadeve: val migrantov brez ustreznih dokumentov

Na območju Brežic so policisti prestregli kar 18 oseb iz 12 različnih držav, ki so nedovoljeno prešle mejo. Med njimi so bili državljani Afganistana, Bangladeša, Indije, Sirije, Kitajske, Pakistana, Maroka in drugih držav. Migracijski tokovi, ki so se znova okrepili, odpirajo kompleksna vprašanja: kako vzpostaviti ravnotežje med človekoljubnostjo in zaščito meja? Policijski postopki z njimi še potekajo, vendar primeri jasno kažejo, da se Slovenija znova sooča z izzivi, ki zahtevajo dolgoročne rešitve.

Napisal: E. K.

Vir: Policijska uprava Novo mesto, Shutterstock

V Phoenixu, Arizona, se je novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump ob podpori republikanske večine v obeh domovih kongresa udeležil dogodka, na katerem je brez olepševanja razkril nekaj ključnih prioritet svojega novega mandata. Z ostrimi besedami in odločnim tonom je napovedal vrsto ukrepov, ki bodo korenito posegli v ameriško družbo, predvsem na področju pravic transspolnih oseb, migrantske politike in športa.

“Konec norosti” ali korak nazaj?

Trump je svoj govor začel z retorično ostjo, ki je njegova stalnica: “ZDA so predolgo dopuščale norosti – tega je zdaj konec.” Eden od prvih ukrepov njegove vlade bo podpis izvršnih ukazov, ki bodo prepovedali medicinske posege za spremembo spola pri otrocih, odstranili transspolne osebe iz vojske ter poskrbeli, da bodo javne šole ponovno “varno okolje za otroke”. “Uradna politika vlade Združenih držav Amerike bo priznala le dva spola – moškega in ženskega,” je poudaril Trump, pri čemer so njegove besede naletele na buren aplavz zbranih konservativcev.

Pretty epic speech from Donald Trump at America Fest 🔥 pic.twitter.com/P9O9TBZ6qA

— CartierFamily (@cartierfamilyZ) December 22, 2024

Ta napoved prihaja v času, ko je vprašanje transspolnih oseb in njihovega mesta v družbi že nekaj let vroča tema. Medtem ko so zvezne države, ki jih vodijo demokrati, sprejemale politike za zaščito transspolnih oseb, so republikanske zvezne države – predvsem na jugu ZDA – uvajale omejitve, ki so zajemale vse od dostopa do zdravstvene oskrbe do športnih tekmovanj. Trumpov govor je bil jasen signal: te politike bodo zdaj prenesene na nacionalno raven.

Migranti in mamilarski karteli – stara zgodba, nov zagon

Trump se ni ustavil pri vprašanju transspolnosti. Napovedal je ostrejše ukrepe proti migracijam, pri čemer je izpostavil boj proti “migrantskemu kriminalu”. Poleg tega želi mamilarske kartele označiti za tuje teroristične organizacije – potezo, ki bi omogočila vojaške operacije proti njim, tudi na tujem ozemlju. Njegova zavezanost vračanju ameriškega nadzora nad Panamskim prekopom je medtem dvignila obrvi pri nekaterih analitikih, saj bi tovrstni korak imel obsežne geopolitične posledice.

Janša: Slovenija bo sledila vzoru ZDA

Trumpove besede so odmevale tudi v Sloveniji, kjer se je na družbenem omrežju X (prej Twitter) oglasil Janez Janša, predsednik opozicijske SDS. “Konec zblojenosti v ZDA je blizu. V Sloveniji pa najkasneje 2026,” je zapisal v svojem značilnem slogu, ki ga poznajo vsi, ki sledijo njegovim objavam.

Konec zblojenosti v ZDA je blizu. V Sloveniji pa najkasneje 2026. 💛💙✌️🇸🇮 pic.twitter.com/84XghAYexn

— Janez Janša (@JJansaSDS) December 23, 2024

Janša, ki že vrsto let izraža simpatije do Trumpove politike, je v svoji izjavi nakazal, da bi lahko Slovenija v prihodnjih letih sprejela podobne ukrepe, če bi SDS znova prevzela oblast. Njegove besede so bile deležne burnih odzivov – tako podpore kot kritike. Zagovorniki njegove politike menijo, da je slovenska družba “pregloboko zabredla v progresivne ekscese”, medtem ko nasprotniki opozarjajo na nevarnosti, ki jih prinašajo takšni posegi v človekove pravice.

Analiza in širši kontekst

Medtem ko Trumpov govor navdušuje njegovo volilno bazo, mnogi opozarjajo na posledice. Vprašanje pravic LGBTQ+ skupnosti je že zdaj polariziralo ameriško politiko in družbo. Napovedane omejitve bi lahko dodatno zaostrile razmere, predvsem v državah z močnimi demokratskimi enklavami, kot so Kalifornija, New York in Illinois.

Tudi Janševe napovedi za Slovenijo niso brez tveganj. V Sloveniji je vprašanje pravic LGBTQ+ skupnosti sicer manj izpostavljeno kot v ZDA, vendar je zadnja leta prišlo do pomembnih premikov – od zakonodaje, ki omogoča posvojitve istospolnim parom, do širše družbene podpore raznolikosti. Janšev poskus uveljavitve konservativne politike bi lahko sprožil podobno polarizacijo kot v ZDA, z vsemi posledicami, ki jih takšen konflikt prinaša.

Napisal: E. K.

Vir: X

18. DECEMBER – Dan, ko se zgodovina prepleta s tehnološkim napredkom, družbenimi vprašanji in praznično toplino. Kaj nam to pove o svetu in nas samih?

Komunikacija brez meja: Prvi koraki proti globalni povezanosti

Si predstavljate svet brez interneta, brez takojšnjega stika z najbližjimi na drugi strani planeta? Danes bi bil to skoraj znanstven eksperiment – a leta 1958, ko je bil izstreljen prvi komunikacijski satelit SCORE, je bila ta zamisel nepredstavljiva. SCORE je bil pionir, simbol tehnološke drznosti ZDA, ki je želela svetu pokazati, kdo vodi v hladnovojni tekmi. Prvi prenos sporočila iz vesolja – božična čestitka predsednika Dwighta D. Eisenhowerja – je bil simbol upanja, a tudi skrita napoved geopolitične tekme, ki se odvija še danes.

Ampak bodimo realni: kako zelo “upanja polno” je lahko sporočilo, ko vemo, da so bile komunikacije uporabljene tudi za nadzor, propagando in manipulacijo? Morda se zdi SCORE zgolj tehnični preboj, toda njegovi učinki so pustili globoke sledi. Od vprašanja zasebnosti do regulacije globalnih komunikacij – se je ta komunikacijska revolucija res izkazala za revolucijo povezovanja ali razdvajanja?

Jedrska energija: Od “miroljubnega atoma” do neskončnih polemik

Leta 1957 je v Pensilvaniji začela obratovati prva civilna jedrska elektrarna na svetu, Shippingport Atomic Power Station. Na papirju je to izgledalo kot popolna rešitev za energetske potrebe: čista energija, brez emisij. Toda že takrat so se pojavila vprašanja – in ta so danes le še bolj pereča. Kdo bi si mislil, da bodo odpadki, ki jih je ta elektrarna proizvedla, še vedno naš problem skoraj stoletje pozneje?

Slovenci ta vprašanja zelo dobro poznamo. Jedrska elektrarna Krško, ki že desetletja zagotavlja pomemben delež slovenske elektrike, je hkrati vir energetske stabilnosti in neskončnih debat. Ali bi morala obratovati dlje od predvidenega? Kako varno je njeno delovanje v regiji, ki je doživela že nekaj potresov? Kritiki opozarjajo, da jedrska energija ni prihodnost, temveč le še ena začasna rešitev. A po drugi strani – kaj je alternativa, ki bi zadovoljila energetske potrebe današnje družbe? Brez energije iz Krškega bi marsikatera slovenska vas verjetno spet ob večerih gorela v soju sveč.

Migracije: Premikanje ljudi, premikanje meja

18. december ni le tehnični dan, temveč tudi dan človečnosti – ali njenega pomanjkanja. Leta 2000 je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila Mednarodni dan migrantov. Vsi smo že slišali zgodbe o upanju in obupu, ki spremljajo ljudi na njihovih poteh proti boljšemu življenju, pa vendar – kako pogosto jih res slišimo, kako pogosto jih razumemo?

Slovenija, na stičišču Balkana in Evrope, je bila in ostaja tranzitna točka za mnoge migrante. Poti, ki so jih prečkali begunci v času balkanskih vojn, se danes uporabljajo za prehode ljudi iz Bližnjega vzhoda in Afrike. Toda migracije niso le številke. To so zgodbe ljudi, ki tvegajo vse za priložnost za novo življenje. In hkrati zgodbe strahu: koliko tujcev je preveč? Ali resnično razumemo posledice ali le sledimo predsodkom?

December v Sloveniji: Kdaj so prazniki res praznični?

Medtem ko svet razpravlja o težkih temah, je Slovenija v tem času zavita v praznične lučke. Ljubljanski praznični sejem je simbol decembrske topline – polne stojnice, vonj kuhanega vina in družinski izleti v mesto. Ampak, roko na srce, koliko od tega je resnično “praznično”? Ali ne postajajo tudi ti trenutki le še ena od različic potrošniškega maratona? Koliko stojnic je pravzaprav unikatnih, koliko pa polnih enakih izdelkov, ki jih lahko najdemo v kateremkoli evropskem mestu?

Hkrati pa je to tudi čas solidarnosti. Praznične dobrodelne akcije – od zbiranja sredstev za družine v stiski do obdarovanja otrok – so eden redkih trenutkov, ko se zdi, da skupnost še obstaja. In vendar se moramo vprašati: ali dobrodelnost res deluje, če je le sezonska? Ali ne bi bilo bolje, če bi bil duh solidarnosti stalnica, ne zgolj decembrska senzacija?

Kaj je resnična dediščina 18. decembra?

Če kaj, nas 18. december uči, da so preboji, pa naj bodo tehnološki, družbeni ali kulturni, vedno dvorezen meč. SCORE je spremenil način komunikacije, vendar je hkrati odprl vprašanja nadzora. Jedrska elektrarna je prinesla energijo, a tudi dolgotrajne okoljske težave. Migracije nas opominjajo, kako pomembna je empatija, a tudi, kako hitro jo lahko izgubimo. In praznični december? Tudi ta ni brez svojih dilem.

Morda je resnično sporočilo tega dne, da napredek vedno pride s svojo ceno. In vprašanje je: smo pripravljeni to ceno plačati, ne da bi se prej vprašali, kaj bo ta pomenila za prihodnje generacije? Naj bo 18. december opomin, da zgodovina ni le zgodba o preteklosti, temveč predvsem učiteljica za prihodnost. Ali bomo lekcije znali uporabiti, pa je seveda že drugo vprašanje.

Napisal: E. K.

Vir: www

Slovenija, ki trenutno šteje približno 2,1 milijona prebivalcev, se sooča z drastičnim padcem prebivalstva v prihodnjih desetletjih. Po projekcijah Združenih narodov (ZN) naj bi se število prebivalcev do leta 2100 zmanjšalo na le 1,6 milijona, kar pomeni več kot pol milijona manj prebivalcev, kot jih imamo danes. Ta trend upadanja ni značilen le za Slovenijo, temveč za celotno Evropo, kjer naj bi se število prebivalcev zmanjšalo z zdajšnjih 745 milijonov na manj kot 600 milijonov​.

Drastičen upad prebivalstva v Sloveniji in sosednjih državah

Projekcije ZN kažejo, da bo upad prebivalstva prizadel tudi naše sosede. Avstrija, ki ima trenutno 9,12 milijona prebivalcev, naj bi do leta 2100 izgubila skoraj dva milijona ljudi in pristala pri 7,4 milijona. Madžarska bo doživela podobno zmanjšanje, saj naj bi število prebivalcev upadlo s 9,6 milijona na 7,4 milijona. Italija, ki ima danes 59 milijonov prebivalcev, bo do konca stoletja imela le še 35,4 milijona​..

Slovenija tako ni osamljena v tem trendu. Tudi na Balkanu bodo demografske spremembe zelo izrazite. V Srbiji bo do leta 2100 živelo 3,7 milijona ljudi, kar je skoraj polovica manj kot danes. Hrvaška bo izgubila skoraj polovico prebivalcev, saj jih bo do leta 2100 ostalo le še 2,1 milijona​.

Vzroki za upad števila prebivalcev

Glavni razlog za drastičen upad prebivalstva v Sloveniji in Evropi je nizka rodnost, ki že desetletja pada. Poleg tega k zmanjšanju prebivalstva prispevajo še staranje prebivalstva, visoka umrljivost in nizke stopnje migracij. Na globalni ravni projekcije ZN kažejo, da bo število prebivalcev naraščalo do leta 2084, ko bo na svetu živelo 10,3 milijarde ljudi. Nato bo število prebivalcev začelo rahlo upadati​.

Slovenija in prihodnost prebivalstva

Čeprav je Slovenija ena izmed držav, ki se sooča z velikim izzivom glede demografskih sprememb, ima še vedno priložnosti za omilitev tega trenda. Ključni dejavniki bodo uspešne migracijske politike in povečanje rodnosti z ustreznimi socialnimi in ekonomskimi ukrepi. Slovenija bo morala poskrbeti tudi za ustrezne ukrepe glede starajoče se populacije in ohranjanja kakovostnega življenjskega standarda, saj lahko ti ukrepi pomagajo ublažiti dolgoročne posledice upadanja števila prebivalcev​.

Na splošno ZN opozarjajo, da se Evropa sooča z velikim demografskim izzivom, ki ga bodo občutili tako gospodarstvo kot socialni sistemi. Kako se bo Slovenija odzvala na te spremembe, bo ključno za prihodnost države in kakovost življenja njenih prebivalcev.

Napisal: E. K.

Vir: Društvo za združene narode, Freepik