“Povsod jih je… Jaz se pri mojih letih ne morem več počutiti sproščeno zunaj, pa če grem le v trgovino,” je komentar pod prej omenjeno objavo.

MARIBOR – “Danes čakam bus iz MB-Sl.Bistrico, v preddverju sta se dva tipa spravila na eno dekle, ki je mirno sedela na klopi. Začela sta v polomljeni slovenščini, da naj gre z njima, da se bo imela lepo. Hvala Bogu, da je bila toliko prisebna, da je odtipkala v telefon 113 in pustila prižgan telefon. Priletel sem tja iz perona in hotel agresivneža zagrabiti za kravateljec, na kar so uleteli štirje policisti in oba obvladali!” se glasi zapis na Facebooku.

Ne počutijo se varne

“Povsod jih je… Jaz se pri mojih letih ne morem več počutiti sproščeno zunaj, pa če grem le v trgovino,” je komentar pod prej omenjeno objavo.

Migranti v Sloveniji

V Sloveniji se v zadnjem času poroča o povečanem številu kaznivih dejanj, ki jih zagrešijo migranti, predvsem državljani tretjih držav. Policijski podatki kažejo, da je v letu 2023 prišlo do porasta teh kaznivih dejanj. Med januarjem in septembrom 2023 so migranti iz tretjih držav zagrešili 904 kazniva dejanja, kar je bistveno več kot leto prej, ko je bilo prijavljenih 486 takih dejanj. Najpogosteje gre za kazniva dejanja proti premoženju in telesni nedotakljivosti.

V zvezi s spolnimi kaznivimi dejanji se je povečalo število posilstev. Do septembra 2023 je bilo med osumljenci 20 državljanov tretjih držav, kar predstavlja 185-odstotno povečanje glede na prejšnje leto. Vendar pa je pomembno opozoriti, da policija ne vodi statistike po kriteriju “nezakoniti migranti”, temveč po državljanstvu osumljencev. Na primer, najpogosteje so bili osumljeni državljani Kosova, Bosne in Hercegovine ter posamezniki iz Alžirije, Nigerije in drugih držav. Slovenska policija sicer opozarja, da kazniva dejanja ne zajemajo zgolj migrantov, temveč tudi drugih skupin, in poudarja, da podatke redno objavljajo, pri čemer skrbijo za varnost in pravice vseh vpletenih.

Nezakonite migracije

V letu 2024 je Slovenija zabeležila povečano število nezakonitih prehodov meje. Do konca avgusta 2024 je bilo obravnavanih približno 32.002 nezakonitih prehodov meje, kar je sicer manj kot v enakem obdobju leta 2023, ko je bilo zabeleženih 36.140 prehodov. Največ teh prehodov so izvedli državljani Sirije, ki predstavljajo več kot tretjino vseh primerov, sledijo pa jim državljani Afganistana in drugih držav, kot so Maroko in Bangladeš​.

Najbolj obremenjena policijska uprava je v letu 2024 bila novomeška, kjer so obravnavali več kot 84 % vseh nezakonitih prehodov. Opaziti je tudi povečanje prošenj za mednarodno zaščito, pri čemer so največ prošenj podali prav državljani Sirije​.

Kazni za tihotapce

V Sloveniji je tihotapljenje migrantov obravnavano kot hudo kaznivo dejanje. Kazni za tihotapljenje migrantov se razlikujejo glede na okoliščine, vendar zakon predvideva stroge sankcije. Po kazenskem zakoniku Slovenije (KZ-1) so kazni naslednje:

1. Osnovna kazen za tihotapljenje migrantov: Če nekdo omogoči nezakonit prehod državne meje ali ozemlja tujcu, ki nima ustreznih dovoljenj, je predpisana kazen zapora od 1 do 5 let.
2. Hujša kazniva dejanja: Če je tihotapljenje organizirano, če storilec stori dejanje v okviru kriminalne združbe ali če povzroči nevarnost za življenje ali zdravje migrantov, je zagrožena kazen še višja – od 3 do 10 let zapora.
3. Kazni za pomočnike: Tudi osebe, ki na kakršen koli način sodelujejo pri tihotapljenju (na primer prevozniki ali organizatorji), se lahko kaznujejo z zaporom.

Poleg zaporne kazni se lahko storilcem odredi tudi zaseg premoženja, ki so ga pridobili z nezakonitimi dejavnostmi​.

Kazenski pregon tihotapcev migrantov je v Sloveniji zelo aktiven, saj je v letu 2024 policija obravnavala številne primere in aretirala več sto tihotapcev.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: FB

BERLIN – Nemčija je začela s kontroverznim dogovorom o deportaciji migrantov v Turčijo, kar je sprožilo številne odzive, tako doma kot v mednarodnih krogih. V okviru tega dogovora naj bi vsak teden iz Nemčije v Turčijo deportirali okoli 500 migrantov, s čimer naj bi nemška vlada omejila naraščajoče število prosilcev za azil in nezakonitih migrantov v državi.

Sporazum med Nemčijo in Turčijo je rezultat večmesečnih pogajanj med pisarnama nemškega kanclerja Olafa Scholza in turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana. Nemški notranji minister Nancy Faeser je poudarila, da gre za ključen korak v prizadevanjih za omejitev nezakonitih migracij, hkrati pa je Turčija obljubila, da bo sprejela do 500 deportiranih državljanov tedensko. Deportacije bodo izvajane s posebnimi leti, kar naj bi omogočilo hitrejše vračanje tistih, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje v Nemčiji.

BREAKING🚨
The first 500 illegal migrants boarding planes in Germany for deportation to Turkey after an agreement between the two countries.
Every week 500 illegal migrants will be deported from Germany to Turkey pic.twitter.com/4NlvmbVOMI

— Harry Theocharous (@TheocharousH) September 29, 2024

Turška vlada se je odzvala z zadržki. Medtem ko nemška stran trdi, da je bil dosežen dogovor, je turški zunanji minister izjavil, da ni bilo sprejetega nobenega dogovora o masovnih deportacijah. Turčija je zavrnila trditve, da je odobrila množično vračanje svojih državljanov, ki živijo v Nemčiji brez legalnega statusa. Omenjeni nesporazumi so sprožili napetosti med državama, ki že tako sodelujeta na občutljivih področjih, kot so migracije, varnost in gospodarsko sodelovanje.

Kljub nasprotovanju iz Turčije Nemčija nadaljuje s svojimi načrti. Sporazum o deportacijah je bil vzpostavljen v času, ko se Nemčija sooča s povečanim pritiskom domače javnosti zaradi vprašanja migracij. Številni kritiki trdijo, da migracije vplivajo na družbeno stabilnost in prispevajo k naraščanju podpore skrajnim političnim strankam, kot je AfD (Alternativa za Nemčijo), ki pridobiva na priljubljenosti ravno zaradi svoje stroge politike do migracij.

Deportacije so predvsem usmerjene proti turškim državljanom, saj Turki predstavljajo tretjo največjo skupino prosilcev za azil v Nemčiji. Veliko teh migrantov je kurdskega porekla, kar povečuje kompleksnost vračanja, saj mnogi bežijo pred političnim preganjanjem v Turčiji. Po podatkih nemškega zveznega urada za migracije in begunce je bilo v letu 2023 iz države deportiranih okoli 1.300 turških državljanov, medtem ko jih je še več tisoč čakalo na deportacijo.

Kritike na račun sporazuma prihajajo tudi iz organizacij za človekove pravice, kot je Pro Asyl, ki opozarjajo, da so številni migranti ranljivi in bežijo pred politično nestabilnostjo in preganjanjem. Organizacije opozarjajo, da bi vračanje teh ljudi v Turčijo lahko pomenilo resno kršenje njihovih človekovih pravic, saj je turška vlada znana po ostrih ukrepih proti političnim nasprotnikom in kurdski manjšini.

Vpliv na Slovenijo: Medtem ko Slovenija ni neposredno vključena v ta dogovor, bi lahko podoben pristop vplival tudi na migrantske poti skozi Balkan, saj številni migranti v Evropsko unijo vstopajo prek držav, kot sta Slovenija in Hrvaška. Poleg tega Nemčija kot ena izmed ključnih članic EU pogosto narekuje politike, ki lahko vplivajo na širšo migrantsko politiko znotraj unije. Slovenija bi se lahko soočila z večjim pritiskom na svojih mejah, če bi druge države članice EU sledile nemškemu zgledu in okrepile deportacijske postopke.

Nemčija torej nadaljuje s prizadevanji za omejitev migracij, vendar bo dogovor s Turčijo še naprej deležen polemik, predvsem zaradi vprašanj o spoštovanju človekovih pravic in kompleksnih geopolitičnih odnosih med državama. Kljub temu Nemčija vztraja pri svoji trdi liniji, saj se sooča s prihajajočimi volitvami, kjer vprašanje migracij igra ključno vlogo v političnih razpravah.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www

V zadnjih desetih dneh so se v slovenskih medijih pogosto pojavljale teme povezane z nezakonitimi migracijami, ki so v letošnjem letu dosegle rekordne številke.

BREŽICE – „Torek, 20.8.2024 ob 00:40 – 27 novih. Tokrat so še zakurili ogenj. Spoštovani EU poslanci in #VladaRepublikeSlovenije se bo to kako zaustavilo? Res nimate nobene volje oz. želje, da bi zaščitili svoje ljudi? #MatjazNemec, #RomanaTomc, #MarjanSarec, #IrenaJoveva,#MilanZver, #VladimirPrebilic, #BrankoGrims, #MatejTonin, #ZalaTomasic.#PopTv, #RtvSlovenija, #PlanetTv, #EuropeanCommission,“ je na svojem Facebooku zapisal podžupan Brežice Bogdan Palovšnik, ki živi tik bo slovensko-hrvaški meji, vsak dan pa vestno beleži nezakonite migracije s Hrvaške v Slovenijo.

V nedeljo

„Nedelja, 11.08.2024 ob 05:58.uri. Avtobus pripelje cca. 25 mladeničev pred mejo. V slabih 5 minutah so že v Sloveniji, kljub ograji. Sledi ponovno preverjanje v registracijskem centru in prevoz naprej. Ta postopek je bil že narejen ob vstopu v HR in se spet ponavlja. Spoštovani EU poslanci. Matjaž Nemec, Romana Tomc, Marjan Šarec. Se bo kaj premaknilo, da se vse to zaustavi, da se bodo naŝi vaščani lahko normalno sprehajali po svojih dvoriščih? Bilo bi zelo lepo, da se vsi vsedete skupaj in naredite korak naprej za vse. Ne samo za naše vaščane, ampak za celotno Slovenijo. #IrenaJoveva, #MilanZver, #VladimirPrebilic, #BrankoGrims, #MatejTonin, #ZalaTomasic. #VladaRepublikeSlovenije,“ je Palovšnik opozoril 11. avgusta.

Številke letijo v nebo

V zadnjih desetih dneh so se v slovenskih medijih pogosto pojavljale teme povezane z nezakonitimi migracijami, ki so v letošnjem letu dosegle rekordne številke. Policija je do zdaj v letu 2024 obravnavala več kot 40.000 nezakonitih prehodov meje, kar predstavlja izjemno povečanje v primerjavi s prejšnjimi leti. Večina migrantov prihaja iz držav, kot so Afganistan, Maroko, Bangladeš, in Pakistan, ter vstopa v Slovenijo prek nekdanjih mejnih prehodov, cest in železnice, predvsem iz Hrvaške, ki je zdaj del schengenskega območja.

Slovenska vlada in policija se soočata z velikim pritiskom zaradi tega povečanega migracijskega vala. Izvajajo dodatne izravnalne ukrepe in sodelujejo s policijami sosednjih držav, da bi preprečili tihotapljenje ljudi, ki je močno povezano z nezakonitimi migracijami. Hkrati se soočajo z izzivi pri zagotavljanju zadostnih nastanitvenih kapacitet za prosilce za azil, saj so obstoječi azilni domovi že močno obremenjeni.

Slovenija ostaja prehodna država za večino migrantov, vendar se zaradi naraščajočih številk nezakonitih prehodov meje že opažajo prvi primeri incidentov, ki povzročajo skrbi v lokalnih skupnostih. Medtem ko vlada poskuša obvladovati situacijo, je tematika nezakonitih migracij postala tudi politično zelo občutljiva, z razdeljenimi mnenji glede učinkovitosti trenutnih ukrepov in politike odprtih vrat​.

Pestra so tudi poročila Policijske uprave Novo mesto:

16.8.

Policisti so med 14. 8. in 16. 8. na območju PP Brežice (Dobova, Obrežje, Rigonce, Loče,  Rakovec, Jereslavec, Jesenice na Dolenjskem, Slovenska vas, Podgračeno) izsledili in prijeli 120 državljanov Sirije, 118 državljanov Afganistana, devet državljanov Turčije, devet državljanov Indije, osem državljanov Iraka, pet državljanov Mongolije, pet državljanov Palestine, po štiri državljane Pakistana, Egipta, Maroka in Nepala, tri državljane Šrilanke, tri državljane Gambije, dva državljana Rusije, državljana Senegala, državljana Sierra Leone in državljana Irana. Na območju PP Črnomelj (Preloka, Vinica, Žuniči) so prijeli 20 državljanov Afganistana, 14 državljanov Maroka, šest državljanov Alžirije, štiri državljane Sirije, državljana Iraka in državljana Egipta. Policijski postopki s tujci, ki so nedovoljeno vstopili v Slovenijo, še niso zaključeni.

18.8.

Na območju policijske uprave Novo mesto so med vikendom prijeli 579 tujih državljanov, ki niso izpolnjevali pogojev za bivanje v Sloveniji oziroma so notranjo mejo EU prestopili na nezakonit način. Večino so prijeli v Posavju, 112 pa v Beli krajini, na območju policijske postaje Črnomelj (Marindol, Žuniči, Gorenjci, Preloka, Zilje, Vrhovci, Vukovci, Tribuče, Paunoviči).

19.8.

Na območju policijske uprave Novo mesto so obravnavali 176 tujih državljanov, ki so na nezakonit način prestopili notranjo mejo oziroma ne izpolnjujejo pogojev za bivanje na območju Slovenije. Večino so prijeli v Posavju (Rigonce, Kapele, Dobova, Obrežje, Rakovec, Krško, Slovenska vas, Čatež), sedem v Žužemberku in pet v Preloki. Postopki z njimi še niso zaključeni.

Policisti iz Dolenjskih Toplic so nekaj po dvanajsti uri zaustavili sumljivo vozilo poljskih registracij, ki ga je vozil 28-letni državljan Belorusije. V postopku so ugotovili, da v vozilu pelje sedem državljanov Turčije, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje v Slovenije. Vozilo so mu zasegli, voznika pridržali, postopek pa so prevzeli novomeški kriminalisti. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države bodo voznika kazensko ovadili.

Policisti specializirane enote za nadzor državne meje, ki izvajajo naloge na območju Posavja, so ob šestih popoldne v Krškem ustavili sumljivo vozilo francoskih tablic, ki ga je vozil 49-letni voznik iz Belorusije. V postopku so ugotovili, da v avtu vozi šest državljanov Turčije, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje oziroma so na nedovoljen način prestopili notranjo mejo. Voznika so pridržali in mu zasegli avto, postopek so prevzeli novomeški kriminalisti. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države bodo voznika kazensko ovadili.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona FB