Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Migrant pretepel otroka in grozil, da ga bo ubil … Odzval se je Jelinčič: “Z golimi rokami ga ubijem!”

Incident, ki je šokiral in sprožil številne odzive po svetu.

31-letni migrant iz Ekvadorja je med družinskim sprehodom v barcelonskem parku fizično napadel francoskega otroka. Po navedbah prič je moški otroka oklofutal, nato pa grozil, da ga bo naslednjič ubil. Ta šokantni dogodek se je hitro razširil po spletu, skupaj s posnetkom napada, kar je sprožilo zaskrbljenost glede varnosti in migracijskih vprašanj v Evropi.

Zmago Jelinčič: “Z golimi rokami ga ubijem!”

Dogodek je močno odmeval tudi v Sloveniji. Med prvimi, ki se je oglasil, je bil politik Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je na svojem družbenem omrežju zapisal, da bi napadalca “ubil z golimi rokami”. “Takih ljudi ne smemo tolerirati,” je bil jasen Jelinčič. Njegov strankarski kolega, poslanec Branko Grims, je prav tako opozoril na nevarnost širjenja takšnih dogodkov: “Danes v Španiji. Jutri v Sloveniji?” Oba politika sta izrazila zaskrbljenost nad varnostno situacijo v Evropi, kar je sprožilo razprave o tem, ali bi se podobni incidenti lahko zgodili tudi pri nas.

Kako je z migranti v Sloveniji?

V Sloveniji se zadnja leta soočamo s povečanim pritokom migrantov, predvsem iz balkanskih držav in Bližnjega vzhoda. Mnogi prehajajo meje z namenom iskanja boljše prihodnosti v zahodni Evropi, vendar se nekateri ustavijo tudi pri nas. Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve je v Sloveniji registriranih več tisoč prosilcev za azil, kar predstavlja izziv za našo infrastrukturo in varnost. Vprašanja o integraciji migrantov in zagotavljanju varnosti so postala ključna tema v političnih razpravah.

Pri nas: migranti z noži, migrant napadel in oropal starejšo žensko …

Čeprav Slovenija ni pogosto priča nasilnim incidentom, kot se je zgodil v Barceloni, pa so se v preteklosti zgodili tudi pri nas posamezni primeri, kjer so bili vpleteni migranti. Leta 2020 je v Ljubljani prišlo do spopada med skupino migrantov in domačini, kjer so padli tudi noži. Incident je bil široko poročan v medijih in je sprožil val odzivov glede nadzora migracij in varnosti v mestih.

V drugem primeru, ki se je zgodil leta 2022 v Mariboru, je migrant napadel in oropal starejšo žensko na njenem domu. Incident je povzročil strah in nezaupanje med prebivalci mesta, ki so zahtevali večjo prisotnost policije. Podobne situacije so se zgodile tudi na območju Primorske, kjer so migranti nezakonito prečkali meje in povzročili več težav lokalnemu prebivalstvu.

Migracijska vprašanja in varnost

Incidenti, kot je bil nedavni napad v Barceloni, ponovno odpirajo vprašanja o tem, kako učinkovito se lahko države soočajo z izzivi, povezanimi z migranti. Splošno mnenje je, da se večina migrantov uspešno integrira in spoštuje zakone držav gostiteljic. Vendar pa posamezni primeri nasilja mečejo senco na migracijsko politiko in integracijske procese.

Slovenija, kot članica Evropske unije, podpira skupno migracijsko politiko, vendar se sooča z izzivi, ki jih prinašajo migracije skozi zahodno-balkansko pot. Policija redno poroča o številnih poskusih nezakonitega prečkanja meje, kar predstavlja tveganje za varnost obmejnih krajev. (Vir: Policijsko poročilo)

Kje je meja?

Incident v Barceloni je zgolj eden izmed mnogih primerov, ki dvigujejo vprašanja o tem, kako zagotoviti varnost za vse državljane, ob tem pa spoštovati pravice migrantov. Razprave o varnosti, integraciji in migracijski politiki se bodo gotovo nadaljevale, tako v Evropi kot tudi v Sloveniji, kjer bo potrebno najti ravnovesje med humanitarnimi obveznostmi in zagotavljanjem varnosti prebivalcev. Je torej grožnja, ki jo je omenil Grims, realna? Bo Slovenija naslednja tarča takšnih napadov?

Napisal: N. Z.

Vir: X, IG

79 % vseh migrantov odšlo na počitnice v svojo državo, azil pa so dobili, ker naj bi bili “življenjsko ogroženi”?!

ŠVEDSKA – 79 % beguncev se vrača na počitnice v svoje matične države

Nedavna anketa, ki jo je izvedel švedski spletni časopis Bulletin v sodelovanju z raziskovalnim podjetjem Novus, je razkrila presenetljivo dejstvo: kar 79 % beguncev, ki so v Švedski pridobili azil, se je po prihodu v Evropo vrnilo na dopust v svoje matične države, kljub temu, da so trdili, da bežijo pred vojno ali preganjanjem (Remix News, 2022). To je sprožilo številna vprašanja glede legitimnosti njihovega azilnega statusa in dejanske potrebe po zaščiti.

Kritika in politične posledice

Kritiki trdijo, da tovrstna potovanja kažejo na to, da begunci niso resnično ogroženi, saj bi se v nasprotnem primeru težko vrnili v domovino, kjer naj bi bili izpostavljeni nevarnosti (Ground News, 2022). Prav tako opozarjajo, da so takšna dejanja nezdružljiva s pravico do azila, ki naj bi bila namenjena zaščiti pred grožnjami. Po mnenju nekaterih političnih skupin to spodkopava zaupanje v azilni sistem ter ga spreminja v farsa (Breitbart, 2022).

V Švedski za zdaj ni zakonskih omejitev za tovrstna potovanja, vendar se je Nemčija že odločila za ukrepe. Po navedbah nemškega portala Reporter lahko begunci, ki odidejo na počitnice v domovino, izgubijo azilni status. Prav tako naj bi imela Švica podobne ukrepe, s katerimi poskušajo omejiti tovrstne prakse (DW, 2017).

Razlogi za vračanje

Po anketi med begunci, ki bivajo na Švedskem, je bilo ugotovljeno, da se velika večina beguncev, ki so potovali v domovino, ni nameravala vrniti trajno. Kar 81 % anketirancev meni, da je Švedska boljša država za vzgojo otrok, le 2 % pa jih je izrazilo željo po trajni vrnitvi v domovino (Remix News, 2022). Razlogi za ta potovanja so pogosto obiski družine ali poslovni razlogi, kar po njihovih besedah ne pomeni, da želijo trajno zapustiti Švedsko (Ground News, 2022).

Širši vplivi in odzivi

V zadnjih letih se je to vprašanje pojavilo v več evropskih državah, kjer so begunci zaprosili za azil, nato pa se vrnili v svoje matične države. Nemčija je na primer dokumentirala več sto primerov, ko so begunci odšli na počitnice v domovino, kljub temu, da so trdili, da bežijo pred preganjanjem (DW, 2017). To je sprožilo politične razprave in pozive k strožji regulaciji azilnega sistema.

V Sloveniji, čeprav podobnih primerov ni veliko, bi takšna praksa lahko sprožila razpravo, zlasti med političnimi strankami, ki se osredotočajo na migracijska vprašanja. Nekateri opozarjajo, da bi lahko takšna potovanja pomenila zlorabo azilnega sistema in posledično zmanjšanje zaupanja javnosti vanj.

Vprašanje vračanja beguncev v njihove matične države postavlja pod vprašaj samo definicijo azilnega statusa. Čeprav nekatere evropske države že uvajajo strožje ukrepe, Švedska zaenkrat ostaja odprta za tovrstna potovanja. Vendar pa je jasno, da bo pritisk javnosti in političnih skupin morda vodil do sprememb tudi v prihodnje.

Napisal: N. Z.

Vir: X, Freepik

Koliko žepnine prejmejo prosilci za azil vsak mesec v Sloveniji?

LJUBLJANA – Izgon prosilcev za azil v Sloveniji ostaja velika težava kljub obljubam vlade o izboljšanju razmer. Ambasada Rog je ponovno opozorila na pomanjkljivo implementacijo integracijske strategije, zlasti glede vračanja prosilcev za azil. Na nedavni novinarski konferenci pred državnim zborom so poudarili, da kljub sprejetim ukrepom stanje ostaja neurejeno, pri čemer so nevladne organizacije pozvale k takojšnji prekinitvi deportacij in boljšemu zagotavljanju človekovih pravic.

Integracija migrantov: nerešeno vprašanje

Slovenska vlada je že večkrat izpostavila pomen integracije migrantov, vendar so ukrepi zaenkrat omejeni in začasni. Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve je bilo lani izdanih 4389 azilnih odločb, od tega je bilo kar 4096 odločb o vrnitvi, kar je povzročilo precejšnje nezadovoljstvo med prosilci za azil. Med njimi je le peščica prejela azil; 74 prosilcev je dobilo azilni status, 55 pa subsidiarno zaščito, kar še dodatno kaže na omejeno vključenost migrantov v slovensko družbo.

Nevladne organizacije, kot je Amnesty International, že dolgo opozarjajo na neustrezno obravnavo prosilcev za azil. Predstavnica Amnesty International Slovenija, Taja Premk, je dejala: “Ne govorimo le o postopkovnih neustreznostih, ampak tudi o mučenju, poniževanju in nezakonitih vračanjih”. Po njenem mnenju bi morala vlada takoj prenehati s praksami, ki kršijo temeljne človekove pravice, saj gre za vprašanje dostojanstva in preživetja migrantov.

Prosilci za azil prejmejo 18 € žepnine na mesec.

Grožnja deportacij

Prosilci za azil se soočajo z neprestano grožnjo deportacije, kar vpliva na njihovo psihično in fizično stanje. Eden izmed njih, Issa Mohamed, je na novinarski konferenci izpostavil: “Deportacija predstavlja resno grožnjo za naše preživetje, zdravje in dostojanstvo”. Takšna negotovost otežuje vsakdanje življenje prosilcev, saj so prisiljeni živeti v stalnem strahu pred izgonom, kljub temu da mnogi med njimi že dolgo živijo in delajo v Sloveniji.

Vlada je v preteklosti že obljubila zakonsko ureditev položaja zavrnjenih prosilcev za azil, vendar tega člena niso vključili v zadnjo novelo zakona o tujcih. Namesto tega je bilo sprejeto začasno dovoljenje za bivanje na podlagi dela, ki pa je omejeno in ne zagotavlja trajne rešitve.

Žepnina za prosilce za azil: 18 evrov na mesec

Kljub temu, da imajo prosilci za azil po treh mesecih bivanja v Sloveniji možnost zaposlitve, je do tega obdobja njihova situacija težavna. Prejemajo le 18 evrov mesečne žepnine, kar večina ocenjuje kot povsem neustrezno za osnovne življenjske stroške. Govorec prosilcev za azil, Doudou Karhabandwa Bigagura, je povedal, da to povzroča dodatne pritiske in negotovosti med tistimi, ki čakajo na odločitev o azilu. Prosilci za azil so tako odvisni od minimalne pomoči, medtem ko njihova prihodnost ostaja negotova.

Pogoji za delo so urejeni, vendar le po treh mesecih od vložitve prošnje za azil. Do takrat pa prosilci prejemajo zgolj simbolično pomoč, kar otežuje njihovo preživetje. Tisti, ki jim je bil prošnja zavrnjena, a so še vedno v Sloveniji, se soočajo s še večjo negotovostjo, saj nimajo zagotovljenih nobenih trajnih pravic.

Opozorila o kršenju človekovih pravic

Nevladne organizacije že leta opozarjajo, da Slovenija s svojo azilno politiko krši mednarodne standarde. Amnesty International je večkrat opozorila na nezakonita vračanja prosilcev za azil, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom. Deportacije brez ustreznih postopkov, kjer se ne upošteva tveganje za življenje ali zdravje prosilcev, pomenijo resno kršitev pravic teh posameznikov. “Slovenija mora prenehati z deportacijami in zagotoviti spoštovanje človekovih pravic za vse, ki tukaj iščejo zatočišče,” je dejala Taja Premk.

Situacija prosilcev za azil v Sloveniji ostaja kritična. Kljub obljubam vlade, da bodo izboljšali integracijo migrantov, se stanje za mnoge še ni bistveno spremenilo. 18 evrov mesečne žepnine in grožnja deportacije sta le dva izmed številnih izzivov, s katerimi se prosilci soočajo. Organizacije, kot sta Ambasada Rog in Amnesty International, nadaljujejo boj za pravice migrantov, a še vedno ostaja veliko odprtih vprašanj glede trajne rešitve za tiste, ki v Sloveniji iščejo boljšo prihodnost.

Napisal: N. Z.

Vir: www, Freepik