Ko zima pritiska s hladom in prepolnimi čakalnicami pri zdravnikih, ni dvoma – sezona gripe in prehladov je v polnem razmahu. Maske, razkužila in izogibanje velikim množicam so postali naši zaščitni spremljevalci, a pogosto pozabimo na nekaj preprostega – na oblačila, ki nas spremljajo povsod. Koliko časa lahko mikrobi preživijo na tkaninah? Kako jih uničiti? Mikrobiolog Jason Tetro, avtor več knjig o mikrobih, opozarja, da je perilo lahko tiha past mikrobov, ki jih prenašamo iz dneva v dan.

Zakaj so oblačila lahko skrivno gnezdo mikrobov?

Morda se zdi presenetljivo, a oblačila so pravi magnet za mikroorganizme. “Vaša oblačila so porozna, kar pomeni, da se obnašajo kot lepilo za mikrobe,” pojasnjuje Tetro. Kapljice, ki jih v zrak pošljemo ob kihanju in kašljanju, pristanejo tudi na tkaninah – na naših majicah, šalih, posteljnini. Če dodamo še vlago od potenja, dobimo popoln kraj za preživetje bakterij in virusov.

A kljub temu strokovnjaki poudarjajo, da oblačila redko predstavljajo glavni vir okužb dihal. Dr. Anne Liu, infektologinja na kliniki Stanford Medicine, pravi: “Najpogostejša pot okužbe so slinske kapljice, ki jih vdihnemo ali se prenesejo ob neposrednem stiku.” Vseeno pa obstajajo izjeme – na primer norovirus, ki lahko na oblačilih vztraja tudi do enega meseca. Že majhna količina tega virusa lahko povzroči okužbo.

Kako dolgo mikrobi preživijo na oblačilih?

Vrsta tkanine igra veliko vlogo pri tem, kako dolgo bodo mikroorganizmi ostali na oblačilih:

• Poliester in sintetična vlakna: odlično ohranjajo mikrobe in jim omogočajo daljše preživetje.
• Naravna vlakna, kot sta bombaž in volna: niso tako gostoljubna za mikroorganizme – ti tu umrejo hitreje.

V ugodnih pogojih lahko bakterije in glive na tkaninah preživijo tudi do 90 dni, virusi pa običajno le nekaj ur do nekaj dni – izjema so le najodpornejši virusi, kot je norovirus.

Kako pravilno prati perilo v času bolezni?

Pranje perila je prva obrambna linija v boju proti mikrobom, a obstajajo triki, ki jih mnogi spregledajo. Tukaj so najboljši nasveti strokovnjakov:

1. Perite v vroči vodi
   Mikrobi ne prenesejo visokih temperatur. “Voda, segreta na vsaj 60 °C, je vaš najboljši zaveznik,” pravi Tetro. Če imate možnost, izberite program pranja z najvišjo temperaturo, ki jo tkanina prenese.
2. Uporabite encimski detergent
   Klasični detergenti odstranijo umazanijo, a če želite uničiti mikrobe, poiščite detergente z encimi, imenovanimi lipaze. Ti encimi razgradijo mikroorganizme na osnovni ravni in so še posebej učinkoviti pri oblačilih, ki so bila izpostavljena virusom.
3. Dodajte kisikovo belilo
   Kisikovo belilo je odlična alternativa klasičnemu belilu, saj je varno za barvna oblačila in večino tkanin – razen volne ali svile. Če sumite, da so oblačila kontaminirana, dodajte nekaj žlic kisikovega belila k pralnemu prašku.
4. Uporabite sušilni stroj na najmočnejši nastavitvi
   Če imate sušilni stroj, ga nastavite na najvišjo temperaturo. Vroč zrak med sušenjem uniči še preostale mikrobe, ki so morda preživeli pranje.
5. Likanje ali parni čistilec
   Visoka temperatura likalnika ali parnega čistilca doseže vlakna oblačil in uniči preostale mikroorganizme. Še posebej uporabno je to pri oblačilih, ki jih ne morete prati na vročih temperaturah.

Kako pogosto čistiti pralni stroj?

Morda ne pomislimo pogosto, a tudi boben pralnega stroja potrebuje nego. Ostanki umazanije in mikrobov se lahko nabirajo v stroju, zato strokovnjaki priporočajo, da vsaj enkrat na mesec zaženete prazen cikel s toplo vodo in dodanim belilom. Tako boste zagotovili, da vaš pralni stroj res ostane “stroj za čistočo”, ne zbiralnik mikrobov.

Preprečevanje širjenja okužb – preprosti, a ključni koraki

Poleg pranja perila ne pozabite na osnovna pravila:

• Pogosto umivanje rok: Redno in temeljito umivanje z milom odstrani večino mikrobov, ki jih poberemo z dotikanjem površin in oblačil.
• Nošenje maske: Če ste prehlajeni ali imate gripo, nosite masko, da zmanjšate širjenje kapljic.
• Razkuževanje površin: Poskrbite, da so kljuke, mize in drugi pogosto uporabljeni predmeti čisti in razkuženi.

Majhne navade, ki štejejo

Čeprav oblačila niso glavni vir okužb, lahko ob napačnem ravnanju postanejo prenašalci nezaželenih mikroorganizmov. Majhne spremembe pri pranju perila – kot je uporaba vroče vode, encimskih detergentov ali sušilnika na visokih temperaturah – lahko naredijo veliko razliko. Kot pravi mikrobiolog Tetro: “Če perilo perete pravilno, lahko pomirite eno skrb manj – in v času prehladov in gripe je to še kako dragoceno.”

Napisal: E. K.

Vir: Huffington Post, Freepik

Znanstveniki iz univerze Northwestern so na dveh predmetih, ki jih uporabljamo vsak dan – zobnih ščetkah in ročkah za prhanje, odkrili več kot 600 različnih vrst virusov, mnogi med njimi še nikoli niso bili videni. Čeprav ta misel morda vzbuja nelagodje, raziskovalci poudarjajo, da to ni nujno slabo. Večina virusov, ki so jih odkrili, spada med fage, viruse, ki napadajo bakterije in pomagajo uničiti tiste, ki lahko povzročajo bolezni.

Potencialno koristni virusi

Fagi, ki so osrednji del te študije, napadajo bakterije in se v njih razmnožujejo, kar pomeni, da bi lahko igrali pomembno vlogo pri zdravljenju bakterijskih okužb. Zaradi naraščajoče odpornosti bakterij na antibiotike postajajo fagi vse bolj zanimivi za znanstvenike, saj bi lahko nudili alternativo antibiotikom. Raziskava odpira vrata potencialnim novim zdravljenjem, zlasti v boju proti superbakterijam.

Raznovrstnost virusov in mikrobiov

Vodja raziskave, Erica M. Hartmann, je izpostavila, kako fascinantna je raznovrstnost virusov, ki jih najdemo na vsakdanjih predmetih, kot sta zobna ščetka in prha. “Vsaka zobna ščetka in prha sta kot svoj otok,” pravi Hartmannova, ki poudarja, da je v naši neposredni bližini ogromno biotske raznovrstnosti, ki je še nismo raziskali. Raziskovalci so odkrili, da ni dveh enakih vzorcev, kar nakazuje, kako edinstven je mikrobiomski svet na teh predmetih.

Sprejemanje mikrobov kot del našega okolja

Kljub temu, da ob besedah virusi in mikrobi običajno pomislimo na bolezni, nas raziskovalci pomirjajo, da večina teh organizmov ne predstavlja nevarnosti za zdravje. Hartmannova opozarja, da je nenehna uporaba razkužil lahko kontraproduktivna, saj lahko poveča odpornost bakterij na zdravljenje. Njena ključna ugotovitev je, da bi se morali naučiti živeti z mikrobi, saj so večinoma neškodljivi in naravni del našega okolja.

Vpliv na prihodnje raziskave

Ta raziskava, objavljena v reviji Frontiers in Microbiomes, je pomemben korak v raziskovanju mikrobiologije in odpira možnosti za nove načine boja proti bakterijskim okužbam. Znanstveniki poudarjajo, da lahko ti na videz neugledni virusi predstavljajo zakladnico virov za prihodnje zdravstvene inovacije.

Odkritje je spodbudilo k premisleku, kako gledamo na mikroorganizme, s katerimi vsakodnevno živimo, in poudarja, da nam raziskovanje skritega sveta virusov lahko prinese pomembne koristi.

Napisal: E. K.

Vir: Frontiers in Microbiomes, Pexels