“Most do upokojitve” – rešitev za številne starejše delavce ali breme za državno blagajno? To vprašanje je v zadnjih tednih postalo eno izmed najbolj vročih tem v razpravah o pokojninskem sistemu in socialni politiki v Sloveniji. Po poročanju medijev se obetajo bistvene spremembe, ki bi lahko precej vplivale na tisoče delavcev, ki se v zadnjih letih pred upokojitvijo znajdejo brez zaposlitve.

Čeprav je bila v javnosti sprva špekulacija o popolni ukinitvi “mostu do upokojitve”, je ministrstvo te navedbe zavrnilo. Bodo pa omejili prakso “veriženja” nadomestil, ki je po njihovem mnenju postala sistem, ki se pogosto uporablja na škodo javnih financ.

A kaj to pomeni v praksi? Kdo bo zaradi sprememb na slabšem? In ali bo nova ureditev res zagotovila bolj vzdržen pokojninski sistem – ali pa gre zgolj za ukrep, ki bo starejše delavce potisnil na rob brezposelnosti?

Kaj sploh je “most do upokojitve”?

Gre za socialni mehanizem, ki starejšim delavcem, starim 58 let ali več ali tistim, ki jim do starostne pokojnine manjka do pet let pokojninske dobe, omogoča, da v primeru izgube zaposlitve prejemajo denarno nadomestilo do 25 mesecev, čeprav dejansko niso več aktivni iskalci zaposlitve.

Zakaj to obstaja? Trg dela za starejše delavce ni prijazen. Mnogi delodajalci raje zaposlujejo mlajše kadre, kar pomeni, da imajo starejši delavci po izgubi službe zelo malo možnosti za novo zaposlitev. “Most do upokojitve” je bil zato zanje pragmatična rešitev, ki jim je omogočila varnejši prehod v pokoj.

Vendar pa je trenutna zakonodaja vsebuje “vrzel”, ki je omogočala t. i. veriženje nadomestil – in prav to zdaj postaja tarča sprememb.

Kaj se spreminja in zakaj?

Trenutni sistem dovoljuje, da delavec po 25 mesecih prejemanja nadomestila za 10 mesecev sklene novo pogodbo o zaposlitvi, nato pa se ponovno prijavi kot brezposeln in spet prejema 25-mesečno nadomestilo. Ta praksa, ki se je pogosto dogajala v dogovoru z delodajalcem, je omogočala, da so nekateri delavci dosegli upokojitev brez, da bi več let dejansko delali.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve želi to prakso odpraviti. Po novem bi delavcem po desetih mesecih ponovne zaposlitve pripadalo le še 3 mesece nadomestila, namesto 25.

Glavni argumenti za spremembo so:

• Preprečevanje zlorab sistema, saj je bila možnost večkratnega koriščenja nadomestil v nasprotju z osnovnim namenom socialne varnosti.
• Zagotavljanje vzdržnosti pokojninske in socialne blagajne, saj je po ocenah ministrstva kar 18 % vseh novih upokojencev prišlo v pokoj neposredno iz brezposelnosti.
• Zaveze Evropski komisiji, ki jih Slovenija mora izpolniti, če želi črpati sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost.

A ne gre spregledati niti druge plati zgodbe – ali bodo starejši delavci zdaj v še večjih težavah?

Kdo bo na udaru?

• Starejši delavci z nižjo izobrazbo in fizičnimi poklici:
  Za mnoge, ki delajo fizično zahtevna dela (npr. v gradbeništvu, proizvodnji, storitvenih dejavnostih), so že zdaj zdravstvene težave velik razlog za upokojitev. Če ti delavci ne bodo mogli več “čakati” na upokojitev na zavodu, se lahko znajdejo v veliki socialni stiski.

• Tisti, ki delajo v podjetjih, kjer se pogosto odpušča:
  Nekatera podjetja so starejše delavce odpuščala “mehko”, jim pomagala priti na zavod in nato do upokojitve. To zdaj ne bo več možno, kar pomeni, da bodo nekateri ostali brez možnosti preživetja v zadnjih letih pred upokojitvijo.

• Tisti, ki imajo težave z zaposljivostjo:
  Starejši delavci pogosto niso prvi izbor delodajalcev. Če jih trg dela ne bo sprejel nazaj in ne bodo mogli več koristiti “mostu do upokojitve”, bo vprašanje, kako bodo preživeli do pokoja.

Kaj pa pozitivni učinki?

Seveda pa spremembe niso nujno slabe za vse.

• Manj zlorab sistema: Delodajalci in delavci ne bodo več mogli dogovarjati “umetnih” zaposlitev za deset mesecev samo zato, da bi potem spet šli na zavod.
• Več motivacije za aktivno iskanje zaposlitve: Starejši delavci bodo morali ostati aktivni na trgu dela dlje časa, kar pomeni večjo zaposlenost med starejšimi.
• Dolgoročno bolj stabilen pokojninski sistem: Če bo manj ljudi prejemalo dolgotrajna nadomestila, se bo razbremenila pokojninska blagajna, kar pomeni manj pritiska na proračun.

Pravična reforma ali udarec za starejše?

Vprašanje ostaja odprto. Po eni strani je jasno, da je treba preprečiti zlorabe socialnega sistema in omogočiti, da sredstva pridejo do tistih, ki jih res potrebujejo. Po drugi strani pa bo reforma najbolj prizadela prav tiste, ki so v zadnjih letih pred upokojitvijo najranljivejši.

Bodo dobili nadomestno rešitev? Bo država pripravila druge ukrepe za lažji prehod v upokojitev? To bo ključno vprašanje, ki bo zaznamovalo prihajajoče mesece in razprave o pokojninski reformi.

Pripravil: E. K. Vir: N1, Freepik

S 1. oktobrom so v veljavo stopile spremembe razpisa za študentsko prehrano, ki prinašajo številne novosti za študente in ponudnike hrane. Med glavnimi cilji teh sprememb je izboljšati kakovost prehrane, ki jo dobivajo študenti, ter spodbujati bolj zdrave izbire. Ponudniki študentske prehrane bodo morali zdaj zagotoviti vsaj dva različna obroka na dan, od katerih bo eden obvezno brezmesen. S tem ukrepom želijo povečati dostopnost do raznovrstnih in bolj zdravih jedi, kar je pomemben korak k izboljšanju prehranskih navad študentov.

Pomen brezmesnih jedi in večja raznolikost prehrane

Letos so imeli na razpisu prednost tisti ponudniki, ki so lahko zagotovili raznovrstnejšo prehrano. Ena od glavnih sprememb je zahteva, da morajo vsi ponudniki zagotoviti vsaj dve različni kosili na dan, pri čemer mora biti eno od njih brezmesno. To pomeni, da bodo študenti imeli boljšo izbiro in več možnosti, da se prehranjujejo zdravo. Ponudniki bodo morali zagotoviti vsaj dve brezmesni kosili na teden, če pa nudijo hrano manj kot pet dni v tednu, morajo prilagoditi število brezmesnih obrokov.

Manj ponudnikov, višje cene

Na žalost pa se hkrati soočamo s padcem števila ponudnikov študentske prehrane. Leta 2016 je bilo na voljo 617 ponudnikov, medtem ko jih je zdaj le še 220. Po mnenju Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) je velik upad ponudnikov posledica pandemije covida-19, pomanjkanja kadra v gostinstvu in splošnega dviga cen na trgu. Zmanjševanje števila ponudnikov je še posebej opazno v manjših mestih in zunaj Ljubljane, kjer je študentom dostopnost do subvencionirane prehrane bistveno slabša.

V Ljubljani trenutno deluje 131 ponudnikov s skupno 180 lokali, v Mariboru 65 ponudnikov s 98 lokali, na Primorskem pa je 24 ponudnikov in 29 lokalov, kjer sprejemajo študentske bone. Skupno je 54.000 upravičencev do subvencionirane študentske prehrane, ki so lani v povprečju bone koristili osemkrat na mesec.

Spodbujanje javnih zavodov k vključitvi

Z novim razpisom je ministrstvo spodbudilo javne zavode, kot so šole, bolnišnice, študentski domovi in druge institucije, da se vključijo v sistem študentske prehrane. V teh zavodih kuhinje pogosto zagotavljajo bolj zdravo in kakovostno prehrano, saj so manj odvisne od tržnih interesov. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) poudarja, da se mora sistem študentske prehrane osredotočiti na zagotavljanje zdrave hrane, zato pozdravljajo poenostavitev prijave za javne zavode. Javni zavodi lahko zdaj lažje postanejo ponudniki študentske prehrane, kar bi lahko dolgoročno izboljšalo dostopnost do bolj zdravih obrokov.

Kakšna bo prihodnost študentske prehrane?

Čeprav spremembe prinašajo izboljšave, kot so boljša dostopnost zdrave prehrane in spodbujanje brezmesnih jedi, ostaja ključno vprašanje višina subvencije. Trenutno znaša subvencija 4,02 evra, a ŠOS se zavzema za povišanje na 5,17 evra, kar bi študentom omogočilo bolj dostopne in kakovostne obroke. Na ministrstvu za delo podpirajo ta predlog, vendar je končna odločitev o dvigu subvencije odvisna od celotne vlade.

Študentska organizacija Iskra se zavzema za ustanovitev študentskih menz, kjer bi bili obroki bolj zdravi in cenovno dostopnejši, podobno kot na številnih evropskih univerzah. Ali bodo menze prihodnost študentske prehrane v Sloveniji?

Napisal: E. K.

Vir: ŠOŠ, Freepik