Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Uslužbenci digitalnega ministrstva so si izplačali dodatke za !! razdeljevanje !! računalnikov … takšni so zneski

LJUBLJANA – Je dodatke za razdeljevanje računalnikov in čiščenje avtomobila ministrice mogoče upravičiti kot povečan obseg dela? Ministrstvo za digitalno preobrazbo se sooča z očitki o nerazumni porabi skoraj 60.000 evrov, ki bi jih morda lahko uporabili bolje – ali pač?

Podatke so razkrili na portalu Preiskovalno.si in jih povzemamo v nadaljevanju.

Dodatki za “povečan obseg dela” ali samo drugo ime za rutino?

Razkritja o izplačilih dodatkov na Ministrstvu za digitalno preobrazbo so osvetlila znesek 58.959,22 evra bruto, razdeljen med 15 zaposlenih v letu dni. Naloge, za katere so bili dodatki namenjeni, so po mnenju javnosti – čeprav je ta nemalokrat znana po svoji ostri presoji – vse prej kot izjemne. Razdeljevanje računalnikov, organizacija ministrovih obiskov, mentorstvo novim sodelavcem in celo čiščenje službenega avtomobila ministrice. Res? Se res lahko takšne aktivnosti štejejo za povečan obseg dela, ki zasluži dodatke? Pustimo ob strani ironično dejstvo, da številni zaposleni v zasebnem sektorju opravljajo podobne naloge, pogosto brez posebne zahvale, kaj šele dodatkov.

Med največjimi prejemniki dodatkov so izstopala imena, kot sta Kristina Valenčič, generalna direktorica, ki je prejela 9.784,65 evra bruto, in Tjaša Sobočan, zaposlena na zaupanje, z dodatki v višini 8.253,18 evra bruto. Omeniti velja, da je bila slednja pred zaposlitvijo na ministrstvu zaposlena v podjetju, ki je prejemalo sredstva iz državnega proračuna – še ena pika na i za tiste, ki v takšnih povezavah vidijo sence klientelizma.

Kaj se skriva za “razdeljevanjem računalnikov”?

Eden izmed bolj odmevnih primerov nalog, ki so bile osnova za dodatke, je bil projekt razdeljevanja prenosnih računalnikov. Projekt, namenjen izboljšanju digitalne pismenosti slovenskih učencev, je bil izveden z nekoliko nerodnim pristopom. Od 13.000 kupljenih prenosnikov jih je bilo razdeljenih le 5.400, medtem ko je več kot 7.500 računalnikov ostalo v skladišču, saj je vmes potekla garancija. Lahko bi rekli, da se je projekt “zataknil v skladišču”, a v resnici gre za precej resen problem, ki kaže na pomanjkanje organizacije in jasnih prioritet.

Kaj pa rezultati? Zadnja mednarodna raziskava ICILS kaže, da slovenski učenci še vedno zaostajajo za povprečjem na področju digitalne pismenosti. Ob teh podatkih se človek ne more znebiti vtisa, da so bila sredstva, ki bi lahko izboljšala digitalne kompetence mladih, preprosto razmetana.

Ko čiščenje avtomobila postane strateška naloga

Med nalogami, ki so upravičile dodatke, se pojavlja tudi čiščenje in popravilo avtomobila ministrice. Tu se postavlja vprašanje – ali ni čiščenje službenih vozil običajna naloga v okviru vzdrževanja flote vozil? Če je tako, zakaj torej dodatki? Če bi bili prebivalci Ljubljane deležni dodatka za vsako čiščenje avtomobila, bi bilo vprašanje, kdo bo naslednji prevzel nalogo čiščenja Tromostovja, precej bolj pereče.

View this post on Instagram

A post shared by Emilija Stojmenova Duh (@stojmenovaduh)

Kje so rezultati?

Vlada je v obdobju enega leta za dodatke v kabinetih ministrstev porabila več kot 1,5 milijona evrov bruto. Pri tem je ključni problem pomanjkanje rezultatov. Čeprav naj bi bili dodatki namenjeni povečanju učinkovitosti in produktivnosti, se ti očitno niso odrazili v boljših rezultatih dela ministrstva. Na področju digitalne pismenosti Slovenija ostaja v zaostanku. Ali lahko javnost, ki vsak mesec plačuje davke, pričakuje, da bo njihov denar dejansko uporabljen za dobrobit države, in ne za financiranje neracionalnih praks?

Je čas za spremembe?

Trenutni minister Klemen Boštjančič je napovedal revizijo dodatkov, vendar javnost upravičeno pričakuje več kot le pregled dokumentov. Pričakuje se uvedba strožjih pravil za izplačilo dodatkov, ki bi morali temeljiti na dejanskih rezultatih, in večja transparentnost pri razdeljevanju sredstev. Dodatki bi morali nagrajevati izjemno delo in inovativne dosežke – ne pa rutinskih nalog.

Razkritja o izplačevanju dodatkov ponovno odpirajo vprašanje, ali javna uprava deluje v interesu državljanov ali zgolj tistih, ki so “znotraj sistema”. Ali so dodatki res upravičeni, ko pa rezultati kažejo na pomanjkanje napredka? »Če je vse to najboljše, kar lahko ponudimo na področju digitalne preobrazbe, potem je digitalna prihodnost Slovenije videti precej mračna,« sarkastično pripomni zapis na portalu Preiskovalno.si.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www, Preiskovalno.si, IG

Elektronska osebna izkaznica v nekaj minutah? Preverili smo, ali je vse skupaj le marketinški trik

Elektronska osebna izkaznica – nova rešitev, ki obljublja hitrost, preprostost in varnost. Toda ali je vse tako idealno, kot trdijo? Preverili smo, ali boste svojo izkaznico res prejeli v nekaj minutah ali gre zgolj za marketinški trik.

Kaj obljubljajo?

Elektronska osebna izkaznica je predstavljena kot velika novost na področju digitalne identifikacije. Obljubljajo vam, da boste lahko oddali vlogo in prejeli svojo novo digitalno izkaznico v le nekaj minutah, brez nepotrebnega čakanja. Postopek naj bi bil preprost, hiter in dostopen vsem. Zveni kot sanje, kajne? Pa je res tako?

View this post on Instagram

A post shared by Ministrstvo za digitalno preobrazbo (@digitalslo)

Resnica o hitrem postopku

Če ste kdaj obiskali upravno enoto, veste, da hitro in učinkovito pridobivanje dokumentov ni vedno realnost. Zdaj nam obljubljajo, da bo postopek za elektronsko osebno izkaznico poenostavljen, a moramo biti skeptični. Ko govorimo o nekaj minutah, ali to res pomeni, da boste v tem času opravili vse formalnosti ali vas po tem čaka še kakšno nepričakovano presenečenje?

Prvi korak je oddaja vloge, kjer bodo zbrali vse vaše podatke in posneli fotografijo. Nato pa sledi še postopek preverjanja in izdaje izkaznice. Torej, bo trajalo le nekaj minut ali gre zgolj za marketinško igro z besedami? Po vseh napovedih je hitro oddajanje vloge možno, vendar boste na končno izkaznico vseeno morali počakati nekaj dni.

Marketinški trik ali realnost?

Elektronska osebna izkaznica naj bi zagotavljala lažji dostop do javnih storitev, varno digitalno podpisovanje dokumentov in varno identifikacijo na spletu. A hkrati mnogi dvomijo, da bo pridobivanje res tako preprosto. Kaj hitro se lahko zgodi, da boste naleteli na tehnične težave, pozabili geslo ali imeli težave z digitalnim podpisovanjem.

Poleg tega se postavlja vprašanje, ali bo ta tehnologija res tako dostopna vsem. Ali bodo starejši ali manj tehnično vešči ljudje lahko izkoristili vse prednosti elektronske izkaznice? Digitalizacija je sicer nujna, a ali smo na to res pripravljeni?

Varna uporaba ali nova past?

V svetu, kjer so kibernetski napadi postali vsakodnevna grožnja, ni čudno, da se ljudje sprašujejo, ali je njihova digitalna identiteta res varna. Elektronska osebna izkaznica naj bi zmanjšala možnost ponarejanja in omogočila varen dostop do digitalnih storitev. A kako bo v praksi? Če se tehnologija ne bo razvijala vzporedno z varnostnimi sistemi, se lahko zgodi, da bomo imeli več težav, kot si predstavljamo.

Zagotovo se mnogi sprašujejo, ali bo nova tehnologija res prinesla boljšo varnost ali pa bomo postali še bolj ranljivi za nove načine zlorab.

Ali res potrebujemo še en digitalni dokument?

Živimo v dobi digitalnih inovacij, kjer se vse seli na splet. Ampak se moramo vprašati, ali res potrebujemo še en digitalni dokument, ki bo nadomestil tistega, ki ga že imamo? Elektronska osebna izkaznica je korak naprej, a koliko Slovencev bo dejansko potrebovalo vse funkcije, ki jih prinaša? Ali bo to le še ena birokratska rešitev, ki bo dodala še več zmede?

Kje jo lahko pridobite brez čakanja?

Če želite preizkusiti hitrost tega postopka in se izogniti dolgim vrstam, imate letos priložnost, da oddate svojo vlogo kar na sejmu MOS v Celju, ki bo potekal od 18. do 22. septembra 2024. Tam bodo omogočili oddajo vlog na licu mesta, pri čemer boste lahko uredili tudi fotografijo in druge formalnosti.

To je idealna priložnost, da preverite, ali res lahko vse uredite v nekaj minutah. Ampak pazite – vaša nova elektronska izkaznica vam bo morda dostavljena šele čez nekaj dni.

Je elektronska osebna izkaznica prelomna inovacija ali le še ena iluzija?

Na prvi pogled elektronska osebna izkaznica zveni kot odlična rešitev. Hitrost, preprostost in varnost – kdo tega ne bi želel? Toda ali je vse res tako enostavno, kot trdijo? Ali bo postopek res trajal le nekaj minut ali bomo na koncu spet obtičali v birokratskem labirintu?

Čas bo pokazal, ali bo ta nova tehnologija res izboljšala naše življenje ali pa bomo ostali z občutkom, da gre za še en marketinški trik, ki ne izpolni vseh obljub. Preizkusite sami in ugotovite, ali je to res prihodnost ali zgolj nova birokratska ovira.

Napisal: N. Z.

Vir: IG, Pexels