Policisti Policijske uprave Novo mesto so posredovali v 52 nujnih primerih in na številko 113 prejeli 159 klicev. Obravnavali so devet prometnih nesreč, v katerih je nastala premoženjska škoda in v Brežicah pridržali voznika, ki je vozil pod vplivom alkohola. Posredovali so zaradi sedmih kršitev javnega reda in miru na javnih krajih in v zasebnih prostorih. S področja kriminalitete so obravnavali sume kaznivih dejanj ropa, grožnje, goljufij, vlomov in tatvin. Posredovali so zaradi najdbe neeksplodiranih ubojnih sredstev in nedovoljenih prehodov državne meje.

Šentjernejski policisti prijeli mladoletne roparje

Nekaj pred 13. uro so bili obveščeni o ropu v okolici Šentjerneja, kjer naj bi trije neznanci napadli oškodovanca, ga poškodovali, mu odtujili denarnico in pobegnili.

Na kraj so bili napoteni policisti, ki so nemudoma pričeli izvajati številne aktivnosti za izsleditev storilcev. Na podlagi opisa so trojico izsledili in prijeli. Odvzeli so jim prostost in jih odpeljali v prostore za pridržanje. Ugotovili so,  da gre za 15, 16, in 17 let stare osumljence z območja Šentjerneja. Lažje poškodovanega moškega so reševalci oskrbeli in odpeljali v bolnišnico.

​V občini Šentjernej se je v zadnjem letu povečala zaskrbljenost zaradi varnostnih razmer, povezanih z določenimi posamezniki iz romske skupnosti. Po podatkih Policijske uprave Novo mesto je število kaznivih dejanj na območju Policijske postaje Šentjernej v prvi polovici leta 2024 naraslo za 38,1 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. Pri tem je premoženjska kriminaliteta narasla za 22,7 %. ​

Septembra 2024 je Civilna iniciativa Šentjernej organizirala protestni shod z naslovom “Za varnost otrok”, kjer so opozorili na večletno problematiko nasilja na tamkajšnji osnovni šoli. Na shodu so predstavili primere nasilja, ki naj bi jih povzročili romski učenci, in zahtevali odstop ravnatelja Aljoše Šipa ter učinkovitejše ukrepe za zagotavljanje varnosti otrok. ​

Občinski župan Jože Simončič je izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajoče agresivnosti posameznih Romov in opozoril na potrebo po sistemskih rešitvah na državni ravni. Poudaril je, da brez ustreznih ukrepov občine same ne morejo učinkovito rešiti teh vprašanj. ​

Policisti bodo zoper osumljence na pristojno tožilstvo podali kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja ropa, še dodajajo na PU Novo mesto.

(us; Foto: Shutterstock)

V zadnjih mesecih je slovensko javnost pretresel primer župana občine Dornava, Mateja Zorka, ki se je znašel v središču spolnega škandala zaradi domnevnega dogovarjanja za spolni odnos z mladoletnikom. Ta afera je sprožila številne razprave o moralni odgovornosti javnih funkcionarjev in pomanjkljivostih v slovenski zakonodaji glede zaščite mladoletnikov.

Incident v Poljčanah in začetek preiskave

Oktobra 2024 je v okolici Poljčan prišlo do incidenta, kjer je bil župan Zorko žrtev ropa, ki so ga izvedli štirje mladoletniki. Med preiskavo tega dogodka so se pojavili sumi, da se je Zorko dogovarjal za spolni odnos z osebo, za katero je verjel, da je mlajša od 15 let. Policija je v okviru zbiranja obvestil zaznala razloge za sum kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost in podala poročilo pristojnemu tožilstvu.

Napoved odstopa in kasnejša sprememba odločitve

Decembra 2024 so občinski svetniki občine Dornava soglasno pozvali župana k odstopu zaradi resnosti obtožb. Zorko je sprva napovedal, da bo z novim letom odstopil s funkcije, kar je potrdil tudi za lokalne medije. Vendar je januarja 2025 presenetljivo sporočil, da ostaja na položaju, kar je sprožilo dodatne kritike in zahteve po njegovem odstopu.

Pravna vprašanja in pomanjkljivosti zakonodaje

Slovenska zakonodaja določa, da je spolni odnos z osebo, mlajšo od 15 let, kazniv. Vendar se v tem primeru pojavlja vprašanje, ali je mogoče kazensko odgovarjati za dejanje, čeprav dejanski spolni odnos ni bil izvršen, temveč je šlo zgolj za dogovarjanje. To odpira razpravo o potrebnih spremembah zakonodaje, ki bi jasno opredelila kaznivost že samega namena ali dogovarjanja za spolne odnose z mladoletniki.

Odzivi javnosti in političnih predstavnikov

Dogodek je sprožil burne odzive v javnosti in med političnimi predstavniki. Poslanka Gibanja Svoboda, Tereza Novak, je javno pozvala župana k takojšnjemu odstopu, saj meni, da takšne obtožbe resno omajajo zaupanje v javne funkcionarje. Občinski svetniki so prav tako izrazili nezadovoljstvo z odločitvijo župana, da ostane na položaju, in poudarili, da bi moral prevzeti moralno odgovornost za svoja dejanja.

Pripravil: E. K. Vir: Svet24, Občina Dornava

V Celju, mestu, ki je običajno poznano po svoji bogati zgodovini in umirjenem življenjskem slogu, se je včeraj zgodil incident, ki je izzval pozornost prebivalcev in organov pregona. Dogajanje je bilo dramatično – dva mlajša moška sta v nekaj urah pustila sled tatvin, vandalizma in objestnega vedenja, kar je privedlo do njunega pridržanja. A kaj ju je gnalo v tako kaotično početje?

Tatvina treh telefonov – pogum ali predrznost?

Vse se je začelo okoli 13. ure, ko sta mlajša storilca v eni od trgovin nakupovalnega centra v Celju izvedla drzno tatvino. Medtem ko je eden od njiju zamotil prodajalko z nepomembnimi vprašanji – taktika, ki je spominjala na klasične trike iz kriminalnih filmov –, je drugi hladnokrvno odstranil varovala s treh dragocenih mobilnih telefonov. Skupna vrednost ukradenih naprav naj bi presegla 4.000 evrov. Po kraji sta hitro zapustila trgovino, pri čemer sta očitno verjela, da se bo vse izšlo po njunih načrtih.

A kot pravi pregovor – tisti, ki ima preveč samozavesti, pogosto sam sebi izkoplje past. Po zapustitvi trgovine sta na prehodu za pešce, tik ob nakupovalnem centru, začela kazati svojo objestnost. Prerivanje, motenje prometa in celo fizično oviranje avtomobilov – vse to je dalo mimoidočim jasno vedeti, da ne gre le za običajna prekrškarja. Ko ju je voznik avtomobila opozoril s hupanjem, sta se brez pomisleka lotila njegovega vozila, kar je dogajanje povzdignilo na popolnoma novo raven.

Celjska železniška postaja – oder za uvodno dejanje

Kot kaže, tatvina v nakupovalnem centru sploh ni bila njuno prvo dejanje tistega dne. Pred tem sta se zadrževala na celjski železniški postaji, kjer sta razgrajala, prevračala koše za smeti in vdrla v eno od pisarn. A tu njuno uničevalno vedenje ni ostalo le na ravni vandalizma – ukradla sta mobilni telefon in poškodovala prenosni računalnik. Celjski železniški postaji, ki sicer velja za mirno točko za potnike, sta torej dodala precej nenavadno epizodo, ki je povsem nasprotovala njenemu običajnemu vzdušju.

Hitro ukrepanje policije – ključ do rešitve

Prav neverjetno je, kako hitro se je situacija razpletla. Policisti so bili o kraji v nakupovalnem centru obveščeni skoraj takoj po dejanju, njuna objestnost na prehodu za pešce pa je stvari le še olajšala. Oba storilca so pridržali, saj sta ustrezala opisu, ki so ga posredovali zaposleni v trgovini. Dogajanje je ponovno poudarilo pomen hitrega odziva organov pregona, ki so s svojo prisotnostjo preprečili nadaljnjo škodo.

Dve življenjski zgodbi, dve poti, a isti cilj

Ob pridržanju se je izkazalo, da sta osumljenca stara 17 in 23 let in prihajata z različnih koncev Slovenije – eden z območja Ljubljane, drugi z območja Brežic. Njuna starost in različni kraji bivanja odpirajo vprašanje: kako sta se sploh spoznala in kaj ju je pripeljalo do takšnega početja? Morda skupna želja po lahkem zaslužku ali zgolj mladostna naivnost, ki se je prelevila v nebrzdano objestnost?

Zakonske posledice in sporočilo skupnosti

Policija je obema izdala plačilna naloga zaradi kršenja javnega reda in miru, hkrati pa bosta kazensko ovadena zaradi tatvin. Mlajši osumljenec, ki je še mladoleten, bo obravnavan po posebnih zakonih, ki poudarjajo vzgojne ukrepe, medtem ko se lahko 23-letnik sooči z resnejšimi posledicami, vključno z možnostjo zaporne kazni.

Celjski incident nas opozarja, kako pomembno je, da kot družba prepoznamo vzorce vedenja, ki lahko vodijo do kriminalnih dejanj. Čeprav sta bila storilca hitro prijeta, ostaja grenak priokus, saj se zavedamo, da takšna dejanja niso osamljena. Pomembno je, da se pogovarjamo o tem, kako preprečiti podobne dogodke v prihodnosti – tako z boljšim nadzorom kot z večjo osveščenostjo mladih o posledicah njihovih odločitev.

Napisal: E. K.

Vir: PU Celje, Freepik

Policijska uprava Novo mesto je v zadnjih 24 urah posredovala kar v 65 nujnih primerih, od katerih so nekateri dogodki razkrili skrb vzbujajočo plat vsakdanjika. Med osrednjimi primeri izstopa nasilje med mladoletniki, serija vlomov in tatvin, pa tudi številni poskusi nezakonitih prehodov meje, ki odpirajo vprašanja o varnosti in družbeni stabilnosti.

IZSILJEVANJE IN NASILJE – NOVI VAL MLADOSTNIŠKE AGRESIJE?

Nič hudega sluteče popoldne na Topliški cesti v Novem mestu se je hitro spremenilo v prizorišče, ki bi lahko nastopalo v kriminalnem filmu. Skupina mladoletnikov, očitno polna samozavesti, je brez zadržkov napadla vrstnika, ga fizično poškodovala in poskušala izsiliti. Kaj je bil njihov motiv – zabava, denar, moč? Policisti so hitro posredovali, saj so napadalci po dejanju poskušali pobegniti.

Prizor bega po Kandijski cesti spominja na prizore iz akcijskih filmov – policist jih je izsledil in prijel. Nasilje med mladimi ni le šokantno, temveč osvetljuje širši družbeni problem: kaj vodi generacijo, ki bi morala biti polna upanja in možnosti, v taka destruktivna dejanja? Zoper storilce bo vložena kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja izsiljevanja, ki je pri nas redko prijavljeno, a vse bolj prisotno.

PROMETNA NESREČA NA DRNOVEM

Na Drnovem se je odvila prometna nesreča, ki spet potrjuje, da hitrost in neizkušenost ne gresta z roko v roki. Mladi 20-letni voznik, ki je zaradi neprilagojene hitrosti izgubil nadzor nad vozilom, je trčil v avtomobil 39-letne voznice. Rezultat? Poškodovana potnica, uničena vozila in lekcija, ki bi jo moral mladenič vzeti resno.

Čeprav gre za “klasičen” primer prometne nesreče, številke ne lažejo – mladi vozniki so pogosto odgovorni za nesreče, ki jih povzroča podcenjevanje razmer na cesti. Bi strožje kazni pomagale zmanjšati takšna dejanja? Čas bo pokazal.

SERIJA VLOMOV IN TATVIN – DOLENJSKA KOT TARČA?

Občutek varnosti, ki ga še vedno mnogi pripisujejo slovenskemu podeželju, je na preizkušnji. V preteklih dneh so vlomilci v Črnomlju, Novem mestu in Stražnjem vrhu napadali zasebne in poslovne prostore:

• Na Stražnjem vrhu je neznanec odtujil bakreno kritino. Lastnika je to oškodovalo za 1.000 evrov.
• V Črnomlju so neznanci vdrli v trgovino in ukradli tobačne izdelke.
• V Novem mestu so vlomili v prodajalno na Novem trgu in odnesli mobilne telefone.

Ali gre za serijo organiziranih tatvin ali za posamezne akte oportunističnih storilcev? Policija že preiskuje, a dogodki so spet pokazali, da kriminalci postajajo vse bolj predrzni.

TUJCI IN MEJNE TEŽAVE

Ko je tovornjak z bosanskimi registrskimi oznakami nekaj po 21. uri pripeljal na mejni prehod Metlika, si nihče ni predstavljal, da bodo policisti na podvozju našli tri državljane Maroka, ki so se želeli na ta način izogniti mejni kontroli. Ali gre za obupan poskus iskanja boljšega življenja ali dobro premišljeno taktiko?

Medtem je na območju Brežic policija prijela 30 tujcev, ki so nezakonito vstopili v Slovenijo – med njimi državljane Afganistana, Kitajske, Bangladeša in Pakistana. Vprašanja o tem, kako se spopadamo z migracijami, ostajajo odprta. Koliko časa bo Slovenija še lahko učinkovito varovala meje?

KAJ NAS UČIJO TI DOGODKI?

Zadnji dogodki na Dolenjskem razkrivajo, da se tudi v Sloveniji soočamo z izzivi, ki so globalne narave – od mladostniškega nasilja in neodgovorne vožnje do kriminala in migracij. Ali smo kot družba dovolj pripravljeni na te preizkušnje? Je čas, da postavimo bolj odločne meje, ali pa raje vlagamo v preventivo in izobraževanje?

Ena stvar je jasna – miren vsakdan, ki ga pogosto jemljemo za samoumevnega, je vse prej kot zagotovljen.

Napisal: N. Z.

Vir: PU Novo mesto

363 PEDOFILOV BREZ SLEDI: Zakonodaja, ki zapira oči pred grozotami?

SLOVENIJA – Iz slovenskih kazenskih evidenc je bilo v zadnjih desetih letih izbrisanih kar 363 obsodb za spolna kazniva dejanja nad mladoletniki. Za trenutek se ustavimo: kaj to pravzaprav pomeni za zaščito otrok v naši družbi? Je res mogoče, da pravni sistem raje poskrbi za “rehabilitacijo” storilcev kot za občutek varnosti med najranljivejšimi?

Zakon, ki ščiti ali zakriva?

Slovenija je, tako kot večina evropskih držav, vzpostavila sistem kazenskih evidenc, kjer so zabeležene obsodbe za kazniva dejanja. Vendar obstaja pravna luknja – ali bi ji raje rekli tunel? – skozi katero se določene obsodbe po določenem času preprosto izbrišejo. Da, prav ste prebrali. Posilstva, spolne zlorabe otrok, razpečevanje otroške pornografije – vse to lahko izgine iz uradnih evidenc, kot da se nikoli ni zgodilo.

Kaj pa ostane? Posebna evidenca izbrisanih obsodb, dostopna le izbranim institucijam, kot so šole in vrtci. Z drugimi besedami: če ste nekdanji storilec spolnega kaznivega dejanja in ne kandidirate za delo v vrtcu, je vaše potrdilo o nekaznovanosti prav tako čisto kot sneg na vrhu Triglava sredi januarja.

Prost lov na mladoletne deklice in dečke.
Le od kod je prišla ideja, LGBT?https://t.co/tzYvEnprmX

— Zmago J. Plemeniti (@ZmagoPlemeniti) December 5, 2024

Sistem, ki varuje storilce?

Na prvi pogled se zakon morda zdi logičen. Ministrstvo za pravosodje poudarja, da so izbrisi urejeni skladno z zakonom in omogočajo obsojencem reintegracijo v družbo. “Ministrstvo ugotavlja stek pogojev iz 82. člena KZ-1 in nato uradno izbriše obsodbo,” pravijo na ministrstvu (poroča Delo).

Toda, ali so pri spolnih kaznivih dejanjih, ki pogosto puščajo globoke psihološke brazgotine na žrtvah in celotni skupnosti, takšne varovalke dovolj? Ali lahko enostavno rečemo, da je storilec “odplačal svoj dolg družbi” in mu pustimo, da se zlije z okolico, brez kakršnekoli oznake? Primerjava z drugimi kaznivimi dejanji, kot so kraje ali goljufije, se zdi skoraj groteskna.

Mozaik 2024: Primer, ki bi moral odpreti oči

Kriminalistična preiskava Mozaik 2024 je razkrila srhljive podrobnosti o razširjanju otroške pornografije. Med osumljenimi je bil tudi moški s Krasa, za katerega obstajajo neuradne informacije, da gre za povratnika. Policija zaradi varstva osebnih podatkov tega ni potrdila, a vprašanje ostaja: Kako se lahko družba zaščiti, če storilci po določenem času postanejo “nevidni”?

Šokantno je, da se lahko spolni storilci ponovno pojavijo v družbi brez kakršnekoli oznake, kar jih postavlja v enak položaj kot ljudi brez kazenske preteklosti. Kaj to pomeni za sosede, starše otrok ali skupnosti, kjer živijo? Se lahko počutijo varne?

Kako pa je drugod?

Poglejmo čez mejo. V Združenih državah Amerike obstajajo javni registri spolnih storilcev. To pomeni, da lahko kdorkoli preveri, ali v njihovi bližini živi nekdanji storilec spolnega kaznivega dejanja. Podobno velja v Veliki Britaniji, kjer so storilci dolžni obveščati policijo o svojih gibanjih.

Slovenija, nasprotno, zaupa v “rehabilitacijo”. Izbris obsodb je zasnovan kot priložnost za obsojence, da začnejo znova. Toda kako to deluje pri kaznivih dejanjih, kjer statistike kažejo na visok odstotek povratnikov? Zakaj pri kraji avtomobila velja enaka pravila kot pri spolnem nasilju nad otrokom? Logika, če ji lahko sploh rečemo tako, deluje kot paradoks.

So varovalke dovolj?

Ministrstvo trdi, da zakonodaja vsebuje ključne varovalke. Vrtci, šole in druge institucije, ki delajo z otroki, lahko zahtevajo vpogled v evidenco izbrisanih obsodb. Prav tako zakon preprečuje zaposlitev obsojencem za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost.

Ampak bodimo iskreni: Koliko družin ima to možnost? Koliko staršev lahko preveri, ali je njihov sosed – morda celo nekdo, ki se ponuja za varstvo otrok – nekoč prestal kazen za spolno zlorabo?

Kaj lahko spremenimo?

Slovenska zakonodaja kliče po spremembah. Morda ne po ameriškem modelu javnih registrov, a zagotovo po bolj strogi regulaciji pri kaznivih dejanjih, povezanih z mladoletniki. Podaljšanje obdobij za izbris ali celo vzpostavitev posebne evidence za dolgotrajno spremljanje takšnih storilcev bi lahko bil prvi korak.

Prav tako bi bilo smiselno povečati transparentnost pri postopkih izbrisa obsodb. Trenutno je večina teh postopkov skrita pred javnostjo, kar odpira vrata za dvome in nezaupanje v sistem.

Koga ščiti zakonodaja?

Če se zazremo v številke – 363 obsojenih storilcev, ki so postali “čisti” v očeh zakonodaje –, je težko verjeti, da je pravni sistem res v službi zaščite otrok. Se res lahko počutimo varne, ko se povratniki vračajo v družbo brez omejitev?

Morda je čas, da Slovenija pogleda čez svoje meje in sprejme, da nekatera kazniva dejanja zahtevajo drugačna pravila. Navsezadnje, ali je varovanje interesov nekdanjih storilcev res pomembnejše od zaščite naših najmlajših?

Napisal: N. Z.

Vir: www, X, Freepik

Policisti Policijske uprave Novo mesto so med 29. 11. in 2. 12. posredovali v 200 nujnih primerih in na številko 113 prejeli 617 klicev. Obravnavali so dve prometni nesreči, v katerih so se udeleženci lažje poškodovali in 20 prometnih nesreč, v katerih je nastala premoženjska škoda. Posredovali so zaradi 34-ih kršitev javnega reda in miru na javnih krajih in v zasebnih prostorih. Kriminalisti so zaščitili žrtve nasilja v družini in 41-letnemu osumljencu z območja Črnomlja izrekli prepoved približevanja. S področja kriminalitete so obravnavali sume kaznivih dejanj nasilja v družini, lahke telesne poškodbe, prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države, poškodovanja tuje stvari, vlomov in tatvin. Posredovali so zaradi nesreče pri delu in nedovoljenih prehodov državne meje.

Prijeli mladoletnike, ki so metali petarde

Stanovalci iz Podbreznika so v noči na 30. 11. poklicali na pomoč policiste zaradi motečega pokanja petard. Takoj so se odzvali in na kraju izsledili mladoletnika, stara 16 let. Prijeli so tudi tretjega mladoletnika, ki je poskušal pobegniti s štirikolesnikom. Slednjemu so zasegli prepovedane petarde kategorije F3. O kršitvi mladoletnika so obvestili starše in zaradi kršitve na sodišče naslovili obdolžilni predlog.

Prijeli objestna mladoletnika

30. 11. okoli 21.30 so bili obveščeni o objestnem ravnanju mladostnikov, ki naj bi med vožnjo z mopedom po Ljubljanski cesti metali jajca v vozila, ki so vozila nasproti. Policisti so se takoj odzvali in voznika mopeda s sopotnikom izsledili in ustavili. Da gre nesporno za prava kršitelja je bilo ugotovljeno, ko je enemu iz žepa padlo jajce. Policisti so o njunem nedopustnem in nevarnem ravnanju obvestili starše, zoper oba pa bodo na pristojno sodišče podali obdolžilni predlog.

su; Foto: Shutterstock