Leta 1987 je to zgradil novomeški Pionir.

SENJ, STINICA – „Kaj počnejo odgovorni v mestu Senj, ki dopuščajo, da se pred njihovimi očmi rušijo hrvaški zakoni, zasedajo hrvaško obalo, uničujejo naravni park, ogrožajo varnost državljanov in teptajo njihov duh!“ se sprašuje bralec, ki se je s pismom obrnil na portal Morski.hr. Bralec je ogorčen, kaj se gredo slovenski lastniki parcel in nepremičnin.

1987.

Spomnimo: Pionir, svoj čas gradbeni gigant iz Novega mesta, je leta 1987 zgradil apartmajsko naselje Stinica. Siol piše, da je bilo sprva v slovenski lasti 90% apartmajev, danes okoli 60%.

Kje leži Stinica?

Stinica je vas, apartmajsko naselje in novo trajektno pristanišče ob Velebitskem kanalu, Hrvaška; spada pod mesto Senj Liško-senjske županije. Od 3. julija 2012 trajekti iz Stinice povezujejo celino z otokom Rab. Stinica leži kilometer severno od Jablanca v zalivu Vela Stinica. Stinico tvorita pravzaprav dva zaliva: Mala Stinica in Vela Stinica, ob katerem je apartmajsko naselje.

Kaj ga moti?

„Obračam se na vse vas zgrožen nad situacijo, ki sem ji bil priča prejšnji teden v apartmajskem naselju Stinica, ki je v pristojnosti mesta Senj in v bližini trajektnega pristanišča, ki povezuje Jablanac z otokom Rab. V omenjenem apartmajskem naselju se večinoma zadržujejo slovenski turisti, saj je kompleks v poznih osemdesetih letih zgradilo slovensko podjetje Pionir. V naselju vlada popolna anarhija in kolikor vem, vsak v svojem stanovanju gradi in širi kar hoče, na zelenicah ureja parkirišča, dograjuje sobe, podaljšuje balkone, zapira dovoze, postavlja zasebne stopnice, parkira. na zelenih površinah, ki so del naravnega parka Velebit itd,“ nadaljuje v odprtem pismu.

“Zakon o pomorskem dobru in morskih pristaniščih v 4. členu določa, da je pomorsko dobro javno dobro v interesu Republike Hrvaške in ima njeno posebno zaščito ter se uporablja in uporablja pod pogoji in na način, ki ga določa ta zakon. Republika Hrvaška skrbi, neguje in upravlja pomorsko dobro. Republika Hrvaška nadzoruje in izvaja vse ukrepe za zaščito pomorskega dobra, ne glede na to, ali je pomorsko dobro zaupano drugi osebi javnega prava ali osebi (instituciji) z javnimi pooblastili. Kaj naj rečem kot – ljudje, vi morate opravljati svoje delo, ta situacija je nesprejemljiva! Pisali smo na lokalno samoupravno enoto, ki je poleg tega, da je dolžna reagirati po 35. členu zakona o lokalni in regionalni samoupravi, dolžna podati tudi nujno izjavo. Stinica mora dočakati boljše dni. Do takrat pa si javnost zasluži “uživanje” v teh grozljivih prizorih,” zgrožen dodaja bralec, ki zaključi takole: „Največjo odgovornost pa nosi mesto Senj, ki doslej za Stinico ni naredilo ničesar. Ni pomembno, ali si Hrvat ali Slovenec, pomembno je, ali spoštuješ zakon in ali varuješ ali uničuješ svoje okolje, pomorsko dobro, morje in naravo.”

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Google Maps

Umrli so trije zaposleni Jadrolinije, četrti poškodovani mornar pa je bil odpeljan v bolnišnico. Po podatkih reškega KBC-ja je utrpel hude poškodbe rame in kolka.

MALI LOŠINJ – „Največja tragedija v Jadroliniji po smrti mornarjev med domovinsko vojno je terjala življenja vodje stroja Boška Kostovića (56) iz Vinišća ter dveh krmarjev, Marka Topića (39) iz Solina in Denisa Šarića iz Zadra,“ poroča spletni portal Dnevnik.hr.

Četrti poškodovan

Umrli so trije zaposleni Jadrolinije, četrti poškodovani mornar pa je bil odpeljan v bolnišnico. Po podatkih reškega KBC-ja je utrpel hude poškodbe rame in kolka.

Predsednik uprave Jadrolinije David Sopta je v pogovoru za Dnevnik Nove TV tik po tragičnem dogodku dejal, da so umrli vodja stroja in dva krmarja: „Vsi umrli pomorščaki so hrvaški državljani, dva pomorščaka sta iz Splita. območje, eden pa je iz Zadra, mi pa smo prispeli v podporo ostali posadki in poveljniku ter spremljamo potek dogodkov,“ je dejal Sopta.

V šoku

Eden od članov posadke, ki je bil priča nesreči, je zaradi šoka, ki ga je doživel, končal na oddelku za psihiatrijo reškega KBC, dodaja Jutarnji list, ki piše, da gre za pomorščaka, ki je bil v nedeljo več ur v stanju šoka. Na klopci na soncu nedaleč od trajekta je tja do 19. ure čakal reševalno vozilo.

Žalujejo

Jadrolinija je razglasila tridnevno žalovanje in vse zastave na trajektih so spuščene, svoj logotip z belim ozadjem pa so prebarvali v črno; v posameznih pristaniščih, kjer plove Jadrolinija, pa se prižigajo sveče v spomin na umrli trojec…

Lastovo na poti v Zadar

V Malem Lošinju se je 11. avgusta 2024 zgodila tragična nesreča, v kateri so umrli trije člani posadke trajekta Jadrolinije, eden pa je bil huje poškodovan. Nesreča se je zgodila, ko je med pripravljanjem trajekta na vkrcanje vstopna rampa nenadoma padla na štiri mornarje. Kljub takojšnji intervenciji gasilcev in prevozu preživelega v bolnišnico je bila nesreča usodna za tri mornarje. Trajekt Lastovo, ki je bil vpleten v nesrečo, bi moral izpluti iz Malega Lošinja proti Zadru ob 16. uri, vendar je bil zaradi nesreče ta odhod odpovedan. Gre za enega najhujših incidentov v zgodovini Jadrolinije, ki je globoko pretresel celotno hrvaško pomorsko skupnost.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Morski.hr