Cerkva vedno manj, mošeje pa rastejo kot gobe po dežju? Slovenija postaja islamska država?

Religijske novogradnje v Evropi: Kaj se gradi in kdo plačuje?

V Evropi se zadnjih pet let v religijskem prostoru pojavljajo zanimive razlike v gradnji novih verskih objektov. Medtem ko število katoliških cerkva stagnira ali celo upada, opazimo trend naraščajoče gradnje islamskih mošej. Ta pojav odraža demografske in kulturne spremembe, ki oblikujejo sodobno evropsko družbo, in odpira vprašanja o virih financiranja ter vplivu teh sprememb na širše družbeno okolje.

Gradnja katoliških cerkva: Tradicija z omejitvami

Na področju katoliških cerkva v Evropi so v zadnjem desetletju vidne predvsem stagnacija in zapiranje. Katoliška Cerkev se sooča z upadom duhovnikov in zmanjšanjem števila vernikov, kar zmanjšuje potrebo po gradnji novih cerkva. Poročilo iz leta 2022 kaže, da število katoliških cerkva v nekaterih evropskih državah upada, saj jih preurejajo v kulturne ali celo komercialne objekte. Za Evropo, kjer sta sekularizacija in nizka stopnja obiska cerkva v porastu, ta trend ni presenetljiv. Bo krščanska vera izumrla?

V Sloveniji je situacija podobna. Število cerkva ostaja skoraj nespremenjeno, kar pomeni, da se v zadnjih letih ni zgodila nobena večja gradnja novih katoliških objektov. Zadnji podatki kažejo, da je v Sloveniji okoli 2.901 cerkva in kapel, pri čemer so cerkve finančno odvisne predvsem od donacij vernikov, medtem ko imajo v nekaterih primerih dostop do sredstev za obnovo kulturne dediščine (poroča Družina).

Islamske mošeje: Povečano povpraševanje in financiranje iz tujine

Na drugi strani vidimo vzpon islamskih objektov po Evropi. Povečanje števila muslimanskih priseljencev in naravna rast muslimanskega prebivalstva v zadnjih desetletjih povzročata povečan pritisk na gradnjo novih mošej, ki zadostijo potrebam vernikov. Eden najbolj opaznih primerov je odprtje velike mošeje v Kölnu leta 2018, ki velja za eno največjih v Evropi (poroča Delo). V primerih, kot je ta, je financiranje pogosto prišlo iz kombinacije lokalnih donacij in sredstev iz držav, kot je Katar. Katar je bil v zadnjih letih znan po svojih obsežnih donacijah za gradnjo mošej po Evropi, kar mnogi kritiki vidijo kot obliko kulturne vplivnosti v evropskem prostoru (Nova24TV).

Tudi v Sloveniji je ta trend opazen. Prva večja mošeja, Islamski versko-kulturni center v Ljubljani, je bila odprta leta 2020 in predstavlja edini večji islamski objekt v Sloveniji. Njena gradnja je bila financirana pretežno s sredstvi iz Katarja, kar je v določenih krogih sprožilo vprašanja o vplivu tujih držav na slovensko družbo (Nova24TV).

Kdo plačuje za gradnjo verskih objektov?

Pri vprašanju financiranja verskih objektov se kažejo očitne razlike med katoliškimi in islamskimi objekti. Katoliška Cerkev v Evropi se zanaša na donacije vernikov in sredstva lokalnih škofij, včasih pa so vključena tudi javna sredstva za zaščito kulturne dediščine. Nasprotno pa gradnja mošej pogosto vključuje donacije iz držav z močno muslimansko večino, kot so Katar, Savdska Arabija in druge. Ta sredstva včasih vzbujajo dvome glede tujih vplivov, zlasti ko gre za financiranje projektov v srednjeevropskih in vzhodnoevropskih državah, kjer se kultura pogosto tesno prepleta z religijo.

Družbene in kulturne posledice verske gradnje

Širitev islamskih objektov v Evropi, zlasti tam, kjer se muslimansko prebivalstvo povečuje, pogosto prinaša nova kulturna vprašanja. Katoliška Cerkev v Evropi, tradicionalna večinska religija, se sooča z izzivi sekularizacije in zmanjšanja prisotnosti vernikov, medtem ko islamska skupnost postaja vse bolj prisotna in aktivna pri gradnji svojih verskih objektov.

V nekaterih državah, kjer se gradi več islamskih objektov, to odpira vprašanja integracije, kulturnih sprememb in vpliva tujih držav. Gradnja velike mošeje v Kölnu je, na primer, sprožila različna mnenja o vplivu Katarja kot glavnega finančnega pokrovitelja. Podobne razprave potekajo v Sloveniji, kjer financiranje Islamskega versko-kulturnega centra ni bilo le logističen, temveč tudi političen izziv.

Končno vprašanje: Kakšna je prihodnost verske gradnje v Evropi?

Ob upoštevanju trendov zadnjih petih let lahko predvidimo, da se bo število novih katoliških objektov v Evropi verjetno še naprej zmanjševalo zaradi zmanjševanja števila vernikov. Nasprotno pa lahko pričakujemo nadaljnjo gradnjo islamskih objektov, saj se muslimanska skupnost širi in si želi zagotavljati prostor za bogoslužje.

Ob tem pa ostaja vprašanje, kakšen vpliv ima financiranje verskih objektov iz tujine. Ali so ta sredstva zgolj simbol verske podpore, ali morda odražajo širše geopolitične interese? Dejstvo je, da se verska krajina Evrope spreminja in da bodo potrebne nove razprave o tem, kako naj Evropa pristopi k vprašanju gradnje in financiranja verskih objektov.

Na koncu tako ostaja vse manj prostora za katoliške cerkve in vse več prostora za islamske mošeje, kar je morda neizogiben odraz sodobne demografije.

Napisal: N. Z.

Vir: www, X