S 1.1. ta velika sprememba na Hrvaškem. Bi morala to narediti tudi Slovenija?

Hrvaška vojaškega roka ni ukinila, ampak ga je leta 2008 le zamrznila, tako da se vse skupaj ne bo začelo z ničle.

ZAGREB – Hrvaška bo s 1. 1. prihodnje leto ponovno uvedla služenje vojaškega roka, poročajo hrvaški mediji. Za to potezo so se Hrvati odločili zaradi geopolitičnih sprememb v Evropi. Za uvajanje vojaškega roka obstaja jasna politična odločitev, Ministrstvo za obrambo (MO) pripravlja spremembe zakona o obrambi in zakona o službi v vojski ter spremljajočih predpisov. Naborni rok bo trajal tri oz. dva meseca, posamezniki bodo prejeli po 900 evrov na mesec, civilno služenje vojaškega roka pa bo trajalo po šest mesecev.

Niso ga ukinili

Hrvaška vojaškega roka ni ukinila, ampak ga je leta 2008 le zamrznila, tako da se vse skupaj ne bo začelo z ničle.

Od leta 1991

Slovenija je po osamosvojitvi leta 1991 vzpostavila lasten obrambni sistem. Služenje vojaškega roka je postalo obvezno za vse polnoletne moške državljane. Trajalo je 12 mesecev, pozneje pa se je ta doba skrajšala na 7 mesecev. Sistem naborništva je bil v tistem času temelj obrambne strategije države, ki se je osredotočala na teritorialno obrambo in zagotavljanje nacionalne varnosti.

Leta 2003 je Slovenija začela proces profesionalizacije vojske. To je bilo del širših priprav na članstvo v NATO in Evropski uniji. Profesionalizacija je pomenila postopno ukinjanje obveznega služenja vojaškega roka in prehod na poklicno vojsko. Uradno je bil obvezni vojaški rok ukinjen leta 2004. Namesto obveznega naborništva se je uvedel prostovoljni vojaški rok, ki traja 3 mesece in omogoča posameznikom, da pridobijo osnovno vojaško usposabljanje.

Poklicni in prostovoljci

Danes Slovenska vojska temelji na poklicnih vojakih in prostovoljcih. Ministrstvo za obrambo (MORS) skrbi za koordinacijo in izvedbo vojaškega usposabljanja ter sodeluje pri mednarodnih mirovnih misijah. Čeprav obveznega naborništva ni več, se občasno pojavijo pobude za njegovo ponovno uvedbo, z namenom krepitve nacionalne varnosti in solidarnosti med državljani. Vendar pa te pobude pogosto sprožijo razprave o učinkovitosti in potrebnosti takšnega sistema v sodobni družbi.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: MORH