Razkrivamo najpogostejše napake, ki vas lahko stanejo več tisočakov. Ne nasedajte!
LJUBLJANA – V sodobnem svetu je internet postal plodno okolje za raznovrstne spletne finančne prevare, ki jim uporabniki vse prevečkrat nasedejo. Med najpogostejše sodijo direktorske prevare, poneverba računov, spletno ribarjenje, lažna spletna mesta bank in celo ljubezenske prevare. Vse te taktike prevarantov so zasnovane na manipulaciji z žrtvami, ki pogosto zaradi pomanjkljive osveščenosti ne prepoznajo nevarnosti pravočasno.
Direktorske prevare
Ta oblika goljufije je ena izmed najbolj prepričljivih. Prevaranti se namreč predstavljajo kot nadrejeni v podjetju in od zaposlenih zahtevajo, da izvedejo plačilo lažnih računov. Žrtve so pogosto zaposleni, pooblaščeni za finančne transakcije, ki v dobri veri sledijo prejetim navodilom. Pomembno je, da se podjetja zavedajo te grožnje in izvajajo notranje postopke za preverjanje identitete pošiljateljev. Europol poudarja, da so takšne prevare vse bolj pogoste v velikih in srednje velikih podjetjih, kjer so zaposleni manj izurjeni v prepoznavanju tveganj (Europol, 2018).
Poneverba računov
Druga pogosta oblika prevare je povezana s spremembo bančnih podatkov. Prevaranti se lažno predstavljajo kot dobavitelji ali ponudniki storitev ter od podjetij zahtevajo, da vsa prihodnja plačila usmerijo na nov bančni račun. Ključ do uspeha te taktike je v prepričljivosti komunikacije – prevaranti pogosto uporabljajo uradno oblikovane dokumente, elektronsko pošto ali pisma, ki so videti kot prava. Pomembno je, da zaposleni vedno preverjajo spremembe pri bančnih računih in vzpostavijo dodatne korake za potrditev, preden izvedejo plačila. Europol svetuje, da podjetja uvedejo dodatne postopke preverjanja vseh sprememb pri plačilih (Europol, 2018).
Spletno ribarjenje
Spletno ribarjenje (ang. phishing) je postalo eno najbolj razširjenih orodij spletnih kriminalcev. Goljufi uporabnikom pošiljajo e-poštna sporočila, ki so videti kot sporočila bank ali drugih institucij, s povezavami na lažna spletna mesta. Tam od žrtev zahtevajo vnos osebnih ali finančnih podatkov. Prava bančna spletna mesta nikoli ne zahtevajo tovrstnih podatkov preko pojavnih oken. Kot poroča Europol, so lažna spletna mesta pogosto slabo oblikovana in vsebujejo slovnične napake, kar je eden od prepoznavnih znakov prevare (Policija, 2024). Uporabniki morajo biti pozorni tudi na naslove spletnih strani – pogosto vsebujejo majhne napake, ki so na prvi pogled nevidne, a so ključne za prepoznavanje ponarejenih strani.
Lažna spletna mesta bank
Poleg spletnega ribarjenja so lažna spletna mesta bank še en način, kako prevaranti pridobivajo osebne in bančne podatke. Lažna spletna mesta so oblikovana tako, da so skoraj identična pravim bančnim stranem, vendar vsebujejo male razlike, kot so slovnične napake ali neobičajna oblika pojavnih oken. Prav tako prava spletna mesta bank nikoli ne zahtevajo nujnih dejanj preko pojavnih oken. Europol opozarja, da morajo biti uporabniki izredno previdni pri vnosu občutljivih podatkov in se izogibati klikom na povezave v sumljivih e-poštnih sporočilih (Policija, 2018).
Ljubezenske prevare
Ljubezenske prevare izkoriščajo čustveno ranljivost žrtev, ki jih prevaranti najdejo na spletnih straneh za zmenke ali družbenih omrežjih. Prevaranti pridobijo zaupanje žrtev s pretvarjanjem, da so iskreno zaljubljeni, nato pa zahtevajo denar, darila ali bančne podatke. Če žrtve ne pošljejo denarja, se prevaranti pogosto zatečejo k izsiljevanju. Europol svetuje, da naj žrtve nikoli ne pošiljajo denarja ljudem, ki jih ne poznajo osebno, in v primeru izsiljevanja nemudoma prijavijo dogodek policiji (Europol, 2024).
Kraja osebnih podatkov
V času, ko se na spletu deli vse več osebnih podatkov, postajajo kraje identitete in osebnih podatkov pogostejše. Goljufi zbirajo osebne podatke z družbenih omrežij in drugih spletnih mest ter jih nato uporabijo za pridobitev dostopa do bančnih računov ali najetje posojil. Prav tako te podatke prodajajo drugim prevarantom, kar lahko povzroči še več težav za žrtev. Europol svetuje, naj uporabniki skrbno varujejo svoje osebne podatke in omejijo njihovo razkrivanje na spletu, saj lahko sleherna informacija postane vstopna točka za goljufe (Policija, 2018).
Naložbene prevare
Naložbene prevare so še ena pogosta oblika goljufij, pri kateri prevaranti ponujajo lažne priložnosti za vlaganja v kriptovalute, žlahtne kovine ali nepremičnine. Goljufi obljubljajo visok donos ob nizkem tveganju, kar je klasičen znak naložbene prevare. Europol opozarja, da so takšne ponudbe pogosto preveč dobre, da bi bile resnične, in svetuje previdnost pri vlaganju v nepreverjene sheme (Policija, 2018).
Kako se zaščititi pred spletnimi prevarami?
Za zaščito pred spletnimi prevarami je ključnega pomena osveščanje in previdnost. Uporabniki naj bodo vedno sumničavi do nenavadnih zahtev za plačila, sprememb bančnih podatkov in preveč obetavnih naložbenih priložnosti. Prav tako je priporočljivo redno preverjati nastavitve zasebnosti na družbenih omrežjih in uporabljati le preverjena spletna mesta za finančne transakcije. Če menite, da ste postali žrtev spletne prevare, nemudoma obvestite svojo banko in policijo. Kot poroča Europol, je najboljša zaščita pred spletnimi prevarami ozaveščenost in uporaba preverjenih varnostnih protokolov pri spletnem bančništvu in nakupovanju (Europol, 2024).
Spletne finančne prevare so resna grožnja sodobnemu uporabniku interneta. Prevaranti so izredno iznajdljivi in se stalno prilagajajo novim tehnologijam, zato je ključnega pomena, da smo kot uporabniki previdni in obveščeni o potencialnih nevarnostih. Osveščanje o tveganjih in previdno ravnanje pri spletnih transakcijah lahko prepreči, da bi postali naslednja žrtev prevarantske sheme.
Napisal: N. Z.
Vir: Policija, Europol