Alfi Nipič udaril po Slovencih: “To je naše!”
ALFI NIPIČ: Zakaj Slovenci ne cenimo svoje glasbe tako kot naši sosedje?
Alfi Nipič, ikona slovenske narodnozabavne glasbe, je nedavno s svojimi izjavami postavil ogledalo slovenski družbi in njenemu odnosu do glasbe. Njegove besede niso le opozorilo, temveč subtilna kritika, ki odpira globlja vprašanja o naši narodni zavesti.
Hrvati vrtijo samo hrvaško glasbo. Mi pa moramo čakati, da kako glasbo slišimo po slovenskih radiih, to je škoda, je dejal Nipič. In res, se sploh kdaj vprašamo, zakaj? Kako to, da Hrvati obožujejo svoje klape, medtem ko Slovenci do svojih Avsenikov včasih gojimo skoraj mlačen odnos – kot da bi si mislili: “Ja, saj je dobro, ampak … ali ni to preveč domače?”
Glasba kot odraz kulture – ali manjka le samozavest?
Nipičeva izjava odpira zanimivo dilemo. Slovenci se pogosto hvalimo z našo bogato kulturo, a hkrati – ko pridemo do glasbe – kot da nas zgrabi nekakšen kolektivni dvom. Je narodnozabavna glasba premalo sofisticirana? Morda preveč “ruralna”? Nipič je spomnil, da je slovenska glasba, vključno z narodnozabavno, del naše kulturne identitete. Mi imamo mogoče premalo spoštljivega odnosa do slovenske besede v glasbi. To bi morali popraviti. Če se bo le dalo, tudi na to moramo biti ponosni. To je naše.
Resnica je, da Slovenci radi povzdigujemo tuje – od šansona do ameriškega rocka – medtem ko domače ostaja v senci. Ironično, kajne? Avseniki, o katerih Nipič govori z iskrenim ponosom, so prodali več kot 38 milijonov plošč na nemško govorečem področju. Da, prav ste prebrali – 38 milijonov! In kje so te številke odmevale? V tujini. Slovenci pa smo medtem čakali, da nas opomni kakšen nemški turist: “Veste, Avseniki so naravnost fantastični!”
Kaj delajo Hrvati drugače?
Hrvati so, to je treba priznati, mojstri samopromocije. Njihove postaje od Dubrovnika do Zagreba predvajajo hrvaško glasbo – od popularnih zabavnih pesmi do tradicionalnih dalmatinskih klap. In zakaj? Ker vedo, da glasba ni le zabava, temveč orodje, s katerim gradiš identiteto. Slišati svojo glasbo na radiu je kot videti svojo zastavo na stadionu – občutek pripadnosti.
Nipičevo opažanje, da slovenski glasbeniki komaj čakajo, da jih naši radijski programi sploh opazijo, pa je žalosten opomnik, da smo Slovenci pri tem bolj medli. Celo slovenske kvote na radijskih postajah, ki naj bi spodbujale predvajanje domače glasbe, so pogosto tarča kritik. Preveč formalne rešitve? Premalo podpore poslušalcev? Težko reči, a rezultat je očiten.
Rešitev: Slovenska glasba potrebuje “slovenski ponos”
Nipičeva izjava ni le kritika, ampak tudi klic k akciji. Glasba je, tako kot jezik, del narodove duše. Če bomo nanjo gledali z ležernim “češ, bo že”, je vprašanje, kaj bomo pustili prihodnjim generacijam. Nipič nas opozarja, da bi morali na svojo glasbo gledati s ponosom. Tako kot Avseniki niso oklevali in so ponesli slovensko melodijo po Evropi, tako bi tudi mi morali dvigniti glave in svoje melodije postaviti na piedestal – če ne zaradi česa drugega, pa zato, ker so naše.
In če nas bo naslednjič kdo vprašal, zakaj Slovenci vrtimo toliko tuje glasbe, si morda odgovorimo s kančkom Nipičeve modrosti: zato, ker se še nismo naučili ceniti tistega, kar imamo. Je čas za spremembo? Absolutno. Pa ne zato, ker moramo, ampak zato, ker bi morali to že zdavnaj narediti.
Napisal: N. Z.
Vir: X
Atomik Harmonik se vračajo na odre! Po hudi bolezni spet pripravljeni na razigrane nastope
Priljubljena slovenska glasbena skupina Atomik Harmonik se vrača na glasbene odre po tem, ko je njihov ustanovitelj in producent Jani Pavec uspešno prebolel resno bolezen. Skupina, ki je že več kot 20 let prepoznavna po svojih energičnih in poskočnih melodijah, ponovno obljublja pestro jesen z nastopi po vsej Sloveniji.
Težko obdobje in boj za zdravje
Ljubitelji narodnozabavne glasbe so bili zaskrbljeni, ko so izvedeli, da se je Jani Pavec, eden izmed stebrov skupine Atomik Harmonik, soočal z resno boleznijo. Ta čas je bil za celotno skupino izjemno zahteven, saj je bil Pavec tisti, ki je skupaj s svojo ekipo ustvarjal edinstvene melodije, ki so skupino ponesle v sam vrh slovenskega glasbenega prostora.
V zadnjih mesecih se je Jani popolnoma posvetil zdravljenju in okrevanju. Kljub težkemu obdobju pa se je uspešno postavil na noge in zdaj skupaj s preostalimi člani Atomik Harmonik pripravlja vrnitev, ki jo oboževalci nestrpno pričakujejo.
Veliki povratek na odre – oktober bo razigran
Po daljši odsotnosti se je skupina odločila, da oboževalce obvesti o svoji vrnitvi na glasbene odre. Na družbenih omrežjih so oboževalce razveselili z objavo, da bodo kmalu razkrili natančne datume in lokacije svojih oktobrskih nastopov. Čeprav za zdaj še niso objavili vseh podrobnosti, so namignili, da bodo svoje oboževalce zabavali na več različnih prizoriščih po Sloveniji.
Ob tej napovedi so dodali: “Kmalu objavimo, kje nas boste lahko videli v živo v mesecu oktobru.”
To je dvignilo pričakovanja, saj je jesen, ki jo prinaša skupina Atomik Harmonik, vedno polna pozitivne energije, smeha in plesa.
Povratek z novimi močmi in starimi uspešnicami
Povratek Atomik Harmonik bo zagotovo spremljal repertoar njihovih največjih uspešnic, kot so “Turbo Polka,” “Hop Marinka” in “Brizgalna brizga,” ki so postale zimzelene med ljubitelji narodnozabavne glasbe. Poleg tega pa oboževalci pričakujejo tudi kakšno novost, saj so člani skupine znani po tem, da vedno prinesejo nekaj svežega na glasbeno sceno.
Ob tem so izrazili veliko hvaležnost za podporo, ki so jo prejeli med Pavčevo boleznijo. “Vaša podpora nam je dajala moč, da gremo naprej, in z veseljem vas bomo spet videli na naših koncertih,” so zapisali na svoji uradni strani.
Nova energija in neustavljiva zabava
Vrnitev Atomik Harmonik obljublja, da bo polna novih moči in energije. Čeprav je bila skupina prisiljena vzeti premor zaradi Pavčeve bolezni, zdaj prihajajo nazaj močnejši kot kdajkoli prej. Z živahnimi ritmi in veselim duhom bodo zagotovo razgibali slovenske odre ter poskrbeli, da bo oktober poln smeha, plesa in odlične glasbe.
Kaj prinaša prihodnost?
Za zdaj Atomik Harmonik še niso razkrili, ali imajo v načrtu tudi nove projekte in pesmi, vendar oboževalci upajo, da bodo s povratkom na odre kmalu sledile tudi nove skladbe, ki bodo še dodatno popestrile njihovo bogato glasbeno dediščino. Vsekakor pa se bo oktobrska turneja osredotočala na ponovno povezovanje s publiko, kar je v preteklih mesecih skupini najbolj manjkalo.
Če ste ljubitelji Atomik Harmonik, ne zamudite njihovih prihajajočih nastopov – kmalu bodo razkrili točne datume in lokacije, kjer jih boste lahko ujeli v živo!
Napisal: E. K.
Vir: Atomik Harmonik
Katera legenda bi na današnji dan praznovala 92 let?
Predstavljajte si majhno slovensko vasico, kjer je glasba del vsakdanjega življenja. Družina, ki živi tam, je prežeta z melodijami – mati poje, oče in stric igrata na glasbila. Med odraščanjem mladega dečka se v njem prebuja globoko zanimanje za glasbo, ki bo kasneje oblikovalo njegovo življenje in zapuščino. Ta deček prejme svojo prvo diatonično harmoniko, instrument, ki ga bo spremljal skozi vso kariero in s katerim bo navduševal generacije. Rojen 23. julija 1932, ta izjemen glasbenik ni nihče drug kot Lojze Slak.
Slak je svojo prvo harmoniko prejel že kot otrok, in ta instrument je postal njegov zaščitni znak skozi celotno kariero. Leta 1964 je ustanovil Ansambel Lojzeta Slaka, ki je hitro pridobil priljubljenost zaradi svoje avtentične slovenske narodno-zabavne glasbe.
Ansambel Lojzeta Slaka je bil prepoznaven po edinstvenem načinu igranja diatonične harmonike, ki ga je Slak izpopolnil. Njegove melodije so bile preproste, a hkrati očarljive, kar je globoko odmevalo med slovensko javnostjo. S pesmimi kot so “Čebelar”, “V dolini tihi” in “Po dekle” je Slak postal sinonim za slovensko narodno-zabavno glasbo.
Lojze Slak je izjemno prispeval k popularizaciji diatonične harmonike v Sloveniji, dvignil jo je na osrednje mesto v slovenski narodno-zabavni glasbi. Poleg tega je bil plodovit skladatelj, ki je ustvaril številne pesmi, ki so postale zimzelene uspešnice. Sodeloval je tudi z različnimi glasbeniki in zasedbami, kar je še dodatno obogatilo slovensko glasbeno sceno.
Slakova glasba je presegla generacije in ga postavila kot kulturno ikono v Sloveniji. Njegove pesmi se še vedno pogosto pojejo in igrajo na različnih kulturnih in družbenih dogodkih. Slakove inovativne tehnike in skladbe so vplivale na številne mlade glasbenike, ki so se navdihovali z njegovo glasbo in prispevali k ohranjanju tradicije.
Med svojo kariero je Lojze Slak prejel številne nagrade in priznanja za svoje prispevke k slovenski glasbi in kulturi. Po njegovi smrti 29. septembra 2011 je bil še naprej slavljen s spominskimi koncerti, razstavami in pokloni, ki ohranjajo njegov trajni vpliv na slovensko narodno-zabavno glasbo.
V Mirni Peči je ustanovljen Muzej Lojzeta Slaka, ki prikazuje njegovo življenje, delo in zgodovino slovenske narodno-zabavne glasbe. Vsako leto potekajo različni festivali in dogodki v čast njegovi zapuščini, s čimer se njegova glasba prenaša na nove generacije.
Lojze Slak je s svojim delom in predanostjo ohranjanju slovenske glasbene tradicije pustil neizbrisno sled v kulturnem izročilu Slovenije. Njegovo mojstrstvo igranja diatonične harmonike in nepozabne skladbe so dragocen del slovenske kulturne dediščine, ki bo še naprej živela v srcih Slovencev in ljubiteljev narodno-zabavne glasbe po vsem svetu.
Napisal: N. Z. Vir: Facebook
