Rodnost pada, prebivalstvo se stara – kdo bo plačeval pokojnine?
Slovenija se sooča z nevarnim demografskim trendom – manj rojstev, več upokojencev. To pomeni, da bo že čez nekaj desetletij razmerje med delovno aktivnimi in upokojenci kritično. Kdo bo torej plačeval pokojnine, če bo delovne sile vedno manj?
Alarmantne številke
Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) se je število rojstev v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih močno zmanjšalo. Leta 2022 je stopnja rodnosti znašala 1,55 otroka na žensko, kar je daleč pod mejo 2,1 otroka na žensko, ki je potrebna za naravno obnavljanje prebivalstva. Obenem pa se prebivalstvo hitro stara – danes je že več kot 20 % Slovencev starejših od 65 let, do leta 2050 pa naj bi ta delež presegel 30 %.
Kaj to pomeni za pokojninski sistem?
Preprosta matematika: manj delovno aktivnih ljudi pomeni manj vplačanih prispevkov v pokojninsko blagajno. Trenutno imamo približno 1,4 delovno aktivne osebe na enega upokojenca – a če se trend ne bo obrnil, bo to razmerje padlo pod 1 : 1. To pomeni, da bo vsak zaposleni moral vzdrževati skoraj enega upokojenca. In to ni vzdržno.
Kaj lahko storimo?
- Spodbujanje višje rodnosti – Država mora nujno izboljšati pogoje za mlade družine, od stanovanjskih politik do davčnih olajšav.
- Podaljšanje delovne dobe – Če se življenjska doba podaljšuje, bi lahko ljudje dlje ostali aktivni na trgu dela.
- Nadzorovana priseljevalska politika – Slovenija bo morda morala privabiti delovno silo iz tujine, kar pa prinaša svoje izzive.
- Prenova pokojninskega sistema – Sedanji sistem ni vzdržen na dolgi rok. Potrebne bodo reforme, ki bodo omogočile stabilno financiranje.
Čas se izteka
Vsako leto zamude pomeni večje breme za prihodnje generacije. Če ne bo hitrega odziva, bodo upokojenci v prihodnosti lahko soočeni z nižjimi pokojninami, mladi pa z vedno večjimi davčnimi obremenitvami. Je Slovenija pripravljena na ta scenarij?
Vir: SURS, Wikipedia
Pripravil: N. Z.
V Sloveniji letos beležimo 4 % manj rojstev kot lansko leto. Alarm za prihodnost?
LJUBLJANA – Evropa se sooča z drastičnimi demografskimi spremembami, ki bodo v prihodnjih letih in desetletjih močno vplivale na gospodarsko in socialno stabilnost. V Sloveniji smo v letu 2024 zabeležili približno 4 % manj rojstev kot lani, kar je še dodatno povečalo zaskrbljenost glede prihodnosti naše države. Demografska slika Evrope kaže, da trend nizke rodnosti ni omejen le na Slovenijo, ampak prizadene večino držav v regiji, od katerih mnoge beležijo podobne ali celo hujše upade.
Rodnost v Evropi na kritični točki
Po zadnjih podatkih Eurostata se je povprečna stopnja rodnosti v državah Evropske unije leta 2022 znižala na 1,46 otroka na žensko, kar je precej pod stopnjo nadomestitve, ki znaša približno 2,1 otroka na žensko (Eurostat, 2024). Najbolj skrb vzbujajoči podatki prihajajo iz držav, kot sta Italija in Španija, kjer rodnost znaša komaj 1,18 in 1,13 otroka na žensko. Te številke kažejo na trend, ki bi lahko v prihodnjih letih močno spremenil družbeno strukturo Evrope, saj bo vse več držav prešlo v naravni upad prebivalstva (Eurostat, 2024).
Zakaj se rodnost zmanjšuje?
Eden glavnih razlogov za zmanjšanje rodnosti je spreminjanje družbenih vrednot, kjer se vse več žensk odloča za poznejše starševstvo ali sploh ne imeti otrok. Poleg tega gospodarske negotovosti in vse višji življenjski stroški mnogim mladim parom otežujejo odločitev za večje število otrok. Dostop do izobrazbe in zaposlitvenih možnosti pa tudi prispeva k temu, da se vse več ljudi odloča za drugačne življenjske poti (Institute for Health Metrics and Evaluation, 2024).
Povezava z migracijskimi trendi
Medtem ko mnoge evropske države beležijo upad števila rojstev, so nekatere izmed njih, zlasti tiste, ki so sprejele večje število priseljencev, uspele nekoliko omiliti učinek demografskega upada. V državah, kot sta Nemčija in Francija, je priliv migrantov prispeval k povečanju števila rojstev v določenih regijah, vendar pa je dolgoročna trajnost teh trendov še vedno vprašljiva (Our World in Data, 2024). Slovenija se sooča z izzivom, kako integrirati priseljence in hkrati spodbujati domače prebivalstvo, da bi imeli več otrok.
Možne rešitve za Slovenijo
Slovenija bi morala resno razmisliti o uvedbi pro-natalnih politik, ki bi družinam olajšale odločitev za večje število otrok. Nekatere evropske države že ponujajo finančne spodbude za novopečene starše, vendar te politike same po sebi niso zadostne. Kot kažejo raziskave, so za povečanje rodnosti potrebni celoviti ukrepi, ki vključujejo dostop do kakovostne zdravstvene oskrbe, stanovanjsko politiko in izboljšanje delovnih pogojev za starše (The Lancet, 2024).
Izobraževanje in zaposlitvene možnosti za mlade ženske imajo pomembno vlogo pri oblikovanju odločitev o družinskem življenju. Kljub temu, da te možnosti omogočajo večjo ekonomsko varnost, je ključno, da država zagotovi podporne ukrepe, kot so daljši porodniški dopusti, dostopna otroška varstva in prožnejši delovni pogoji, kar lahko olajša usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti (Institute for Health Metrics and Evaluation, 2024).
Pomen dolgoročnega načrtovanja
Brez jasnih ukrepov se bo Slovenija, tako kot mnoge druge evropske države, soočila s posledicami starajočega prebivalstva in nizke rodnosti, kar bo povečalo pritisk na pokojninske sisteme in trg dela. Na dolgi rok bi lahko to pripeljalo do gospodarskega nazadovanja in zmanjšanja kakovosti življenja. Vključitev priseljencev bi lahko bila del rešitve, vendar mora Slovenija vzpostaviti jasne politike za njihovo vključevanje v družbo in trg dela (Our World in Data, 2024).
Napisal: N. Z.
Vir: X, www
