20. februar. Še en datum v koledarju? Ne čisto. Gre za dan, ki ga zgodovina ni pustila pri miru – od velikih prelomnic v vesoljskih raziskavah, drastičnih ideoloških manifestov, ki so stresli umetnost in kulturo, pa vse do vprašanj, ki jih (sicer bolj iz vljudnosti) enkrat letno odpiramo o socialni pravičnosti. Kaj vse se je zgodilo na ta dan? Kdo so ljudje, ki so pustili pečat? In, morda še pomembneje – kaj nam danes vse to sploh pomeni?

Svetovni dan socialne pravičnosti – Ideali na papirju, realnost v sencah

Če bi verjeli uradnim proglasom, bi danes morali razmišljati o pravičnejšem svetu. Združeni narodi so leta 2007 razglasili 20. februar za Svetovni dan socialne pravičnosti – ker očitno potrebujemo poseben dan, da se vsaj za trenutek pretvarjamo, da nas globalna neenakost zanima.

V Sloveniji se radi pohvalimo, da smo socialna država, ampak, roko na srce – vsak, ki je kdaj poskušal priti do specialista brez večmesečnega čakanja ali pa prejemnik minimalne plače poskušal preživeti mesec brez minusa na računu, ve, da se besede in dejanja pogosto ne ujemajo. Se bomo danes res pogovarjali o neenakosti? Ali bomo slišali le še en niz praznih političnih floskul, preden gremo nazaj k svojim vsakodnevnim skrbi?

John Glenn – Ameriški junak ali samo še en vojak v vesoljski tekmi?

20. februarja 1962 se je John Glenn v plovilu Friendship 7 podal na zgodovinsko potovanje in postal prvi Američan, ki je trikrat obkrožil Zemljo. Vse lepo in prav – a ne pozabimo, da je bilo to obdobje, ko sta se ZDA in Sovjetska zveza tekmovali v tem, kdo bo hitreje zmagal v vesoljskem spektaklu, ne pa v tem, kdo bo prvi poskrbel za blagostanje svojih državljanov.

Danes, v času, ko Jeff Bezos in Elon Musk vozita milijarderje na kratke izlete v vesolje, se postavlja vprašanje: ali smo res priča velikemu znanstvenemu napredku ali le še eni obliki elitizma, ki si ga privoščijo najbogatejši? Glenn je šel v vesolje v imenu raziskovanja in nacionalnega ponosa. Danes? Greš v vesolje, če imaš dovolj denarja in si želiš “izkušnje”. Lepo, a hkrati žalostno.

Manifest futurizma – Ko je tehnologija postala religija

Leta 1909 je Filippo Tommaso Marinetti v pariškem časopisu Le Figaro objavil Manifest futurizma. V njem je poveličeval hitrost, industrijo, vojno in odklon od tradicije – kar zveni presenetljivo sodobno, kajne?

Futuristi so verjeli v tehnologijo kot odrešenje, nekaj, kar bo izkoreninilo zastarele vrednote in ustvarilo novi svet. Ampak – ali ni ravno slepa vera v tehnologijo tista, ki nam danes povzroča največ težav? Od umetne inteligence, ki piše članke (khm, khm), do algoritmov, ki nam oblikujejo resničnost, ne da bi se tega sploh zavedali – vprašanje je, ali tehnologija res služi nam ali pa smo mi tisti, ki nevede služimo njej.

Ustanovitev Slovenske kulturne akcije – O izseljencih, ki jih Slovenija rada pozabi (razen če so uspešni)

20. februarja 1954 je bila v Buenos Airesu ustanovljena Slovenska kulturna akcija, društvo, ki je pomagalo slovenskim izseljencem ohranjati jezik, kulturo in identiteto. In čeprav bi bilo logično, da bi bila Slovenija ponosna na svojo diasporo, resnica ni tako preprosta.

Slovenci se radi hvalimo z uspešnimi rojaki v tujini – če postanejo svetovno znani športniki, znanstveniki ali umetniki. A koliko ljudi pri nas ve, koliko generacij Slovencev v Argentini, Kanadi, ZDA ali Avstraliji še vedno govori slovensko? Koliko jih je poskušalo ohraniti stik z domovino, a se soočili z birokracijo in nezanimanjem? Slovenija jih rada slavi – a le na razglednicah, ne pa v praksi.

Janez Krstnik Mayr – Pozabljen velikan tiskarstva

20. februarja 1634 se je rodil Janez Krstnik Mayr, človek, ki je v 17. stoletju pomembno prispeval k razvoju tiskarstva na Slovenskem. V času, ko je bila pismenost privilegij elite, je bil njegov prispevek neprecenljiv – saj je omogočil, da so se slovenske knjige širile in tako ohranjale jezik ter kulturo.

Danes? Živimo v informacijski dobi, kjer vsakdo z internetno povezavo lahko dostopa do vsebine – pa vendar smo še vedno pogosto žrtve površnih, hitro napisanih in nepreverjenih informacij. Bi Mayr v današnjem svetu sploh imel možnost? Ali pa bi ga povozila poplava spletnih “resnic”, ki trajajo natanko toliko časa, dokler nekdo ne klikne na naslednji članek?

In kaj nam prinaša 20. februar 2025?

Če smo realni – večinoma enako kot vsako leto. Politiki bodo govorili o pravičnosti, milijarderji o tehnologiji, mi pa bomo hiteli naprej, ne da bi se kaj dosti ustavili ob teh zgodbah.

Morda bi bil najboljši način, da obeležimo ta dan, preprost: ne le poslušati praznih besed, temveč dejansko narediti nekaj, kar ima smisel. Postaviti si vprašanja – kako lahko izboljšamo svet okoli sebe? Kako lahko vplivamo na družbo, namesto da se le pritožujemo nad njo? Če zgodovina uči eno stvar, je to ravno to – da nič ne spremeniš, če ne poskusiš.

Torej – 20. februar, navaden dan? Morda. A lahko bi bil tudi dan, ko se odločimo, da bomo začeli razmišljati malo drugače.

Pripravil: E. K. Vir: www

Leto 2023 je za slovenska gospodinjstva prineslo zanimivo finančno sliko – skupna vrednost finančnih sredstev gospodinjstev je narasla, a vprašanje, kako enakomerno je premoženje razporejeno, ostaja neodgovorjeno. Čeprav številke kažejo na pozitivno rast, se za njimi skrivajo pomembne podrobnosti, ki zahtevajo našo pozornost.

Rast finančnih sredstev – resnična ali iluzorna?

Statistika pravi, da so finančna sredstva slovenskih gospodinjstev konec tretjega četrtletja leta 2023 znašala kar 83,6 milijarde evrov, kar pomeni devetodstotno rast glede na prejšnje leto. Denarne vloge, ki predstavljajo več kot tretjino tega zneska, so zrasle za tri odstotke in dosegle 30,1 milijarde evrov. Toda kaj to pomeni v praksi?

Ko seštejemo vse, se zdi, da smo na pravi poti. A če upoštevamo inflacijo, zgodba postane manj bleščeča. Čeprav se je premoženje povečalo, je realna kupna moč gospodinjstev ostala skoraj nespremenjena. Tisti, ki so varčevali, so morda celo izgubili del svoje finančne varnosti – saj inflacija včasih deluje kot tihi tat, ki neopazno izčrpava naš denar.

Porazdelitev premoženja: dva svetova na istem ozemlju

Številke pogosto povedo več, kot si sprva mislimo. Po podatkih Evropske centralne banke ima najbogatejših 10 % slovenskih gospodinjstev v lasti kar 49 % celotnega premoženja. Na drugi strani pa ima spodnja polovica – torej 50 % gospodinjstev – zgolj 11 %. Ta vrzel ni samo statistični podatek, temveč realnost, ki vpliva na vsakdanje življenje ljudi.

Ali je torej rast finančnih sredstev resnično nekaj, kar čutimo vsi? Čeprav nekateri svoje prihranke pametno vlagajo in izkoriščajo gospodarske priložnosti, se veliko gospodinjstev še vedno bori z mesečnimi stroški. To ni zgolj slovenski pojav – v mnogih evropskih državah je neenakost v porazdelitvi premoženja vse večji izziv.

Kam Slovenci vlagamo svoje prihranke?

Naložbe v lastniški kapital so lani zrasle za osupljivih 17 % in dosegle 29 milijard evrov. Več kot polovica teh sredstev je vložena v domača podjetja, kar kaže na zaupanja vredno poslovno okolje. Po drugi strani pa gospodinjstva še vedno veliko vlagajo v varne in tradicionalne oblike prihrankov, kot so bančne vloge in investicijski skladi. V zadnjem letu je bilo kar 78 % sredstev v investicijskih skladih vloženih v domače sklade – kar kaže na močno lokalno zaupanje.

Kljub temu strokovnjaki opozarjajo na tveganje pretiranega osredotočanja na varne, a manj donosne naložbe. Dolgoletni trendi namreč kažejo, da bi večja razpršenost in vključitev bolj dinamičnih naložb lahko prinesla višje donose.

Kako na vse to vpliva država in podjetja?

Medtem ko gospodinjstva povečujejo svoja finančna sredstva, podjetja in država beležijo finančne primanjkljaje. Podjetja so lani poročala o skupnih obveznostih v višini 118 milijard evrov, medtem ko država zaostaja z dolgovi v višini 54,9 milijarde evrov. Tako država kot podjetja se soočajo z rastjo obveznosti, kar kaže na naraščajoče finančne izzive.

Država je sicer povečala svoja finančna sredstva za sedem odstotkov, a kljub temu je njen dolg ostal visok. Več kot polovica dolgov je povezana z obveznicami, ki so bile izdane tujim investitorjem ali centralnim bankam evrskega območja.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Na prvi pogled se zdi, da je stanje slovenskih gospodinjstev stabilno, a globlja analiza razkrije, da se za rastjo finančnih sredstev skriva več vprašanj kot odgovorov. Kako zmanjšati neenakost, povečati realno kupno moč in hkrati izboljšati finančno pismenost prebivalstva?

Odgovor morda leži v bolj usklajenih politikah in večji podpori gospodinjstvom, da bi svoje prihranke bolje izkoristila. Hkrati pa ostaja ključno vprašanje: ali bomo kot družba znali izkoristiti trenutne priložnosti za izboljšanje kakovosti življenja vseh – ne le najbogatejših?

Finančna rast – vendar ne za vse

Čeprav podatki kažejo na nominalno izboljšanje, je jasno, da je slika precej bolj kompleksna. Medtem ko nekateri pridobivajo, se drugi borijo, da bi obdržali, kar že imajo. Slovenija mora zato najti načine, kako doseči bolj pravično porazdelitev in omogočiti, da rast finančnih sredstev prinese koristi vsem njenim prebivalcem.

Napisal: E. K.

Vir: Maribor24, Freepik

V svetu, kjer so številke pogosto zasenčene z njihovim obsežnim pomenom, lahko vizualizacija prinese popolnoma novo dimenzijo. Elon Musk, eden najbogatejših ljudi na svetu, je nedavno postal predmet razprave, potem ko je TikToker z uporabniškim imenom realestatebulldog ustvaril nenavadno in izjemno učinkovito primerjavo – z riževimi zrni je prikazal, kako obsežno je Muskovo premoženje, in šokiral tisoče uporabnikov.

@realestatebulldog Who's hungry? #eattherich ♬ original sound – Whisper Pickle

Kako riž ponazarja premoženje?

Tiktoker je postavil riževo zrno kot enoto za prikazovanje bogastva, pri čemer je eno zrno predstavljalo 200.000 dolarjev – znesek, ki je približno enak mediani neto vrednosti povprečnega ameriškega gospodinjstva. Čeprav je znesek morda težko dojeti, je ta enostaven vizualni prikaz omogočil bolj neposreden občutek za razmerje med premoženjem najbogatejših posameznikov in povprečnimi ljudmi.

V svojem videu je pokazal, kako so različna premoženja ponazorjena z različnimi kupčki riža. Za začetek je bil majhen kup riža, ki je simboliziral 100 milijonov dolarjev, kar se je zdelo že precej veliko v primerjavi z enotnim zrncem. Ampak, kot je hitro pokazal, je ta kup bil nič v primerjavi s tem, kar predstavlja Elon Musk s svojim premoženjem, ocenjenim na 400 milijard dolarjev (380 milijard evrov).

Ogromen kup Muskovih milijard

Če si mislimo, da so 100 milijonov dolarjev že precejšnji znesek, 400 milijard dolarjev – kar je trenutno vrednost Muskovih sredstev – postane prava spekakularna predstava. V videu je tiktoker prikazal, da bi bil Muskov kup riža neverjetno velik, saj bi v tem primeru kup riža tehtal približno 35,7 kilograma, če bi ena enota predstavljala 200.000 dolarjev. In to je le začetek, saj Muskove številke še naprej presenečajo.

Seveda, ko se zavedamo, da so v ZDA povprečna gospodinjstva na polovičnem pragu 190.000 dolarjev (približno 183.000 evrov), postane še bolj jasno, kako absurdno različen je prepad med bogatimi in ostalimi. Za povprečnega Američana, ki zasluži zgolj en zrno riža, je ta primerjava še toliko bolj pomenljiva. S tem videom ni samo prikazal Muskovega bogastva, ampak je tudi opozoril na neizmerne razlike, ki se pojavljajo v družbi.

Zgroženost, presenečenje in humor

Reakcije na to primerjavo so bile v veliki meri presenetljive – mnogi uporabniki so bili začudeni, kako lahko tako ogromno bogastvo ponazorimo s tako preprostim pripomočkom, kot je riž. Eden od uporabnikov je zapisala: “Nihče, ki ga poznam, nima niti enega zrna riža.” Tako enostaven način ponazoritve je odprl številna vprašanja, zlasti o neenakosti, ki postaja vse bolj očitna v sodobnem svetu.

Komentarji so bili mešani: nekateri so menili, da denar ne more biti porabljen v enem življenju, “ne moreš fizično porabiti toliko denarja,” je zapisal eden izmed njih, drugi pa je s humorjem izjavil: “Glasno sem se začel smejati, ko je prišel na vrsto Elon Musk. Uporaba riža resnično pokaže, kako absurdna je ta država.” Vse to kaže na ogromno presenečenje in celo ogorčenje, ko ljudje spoznajo, koliko denarja nekdo kot Musk sploh lahko kopiči v svojem življenju.

Nekateri so se osredotočili na širšo sliko

Seveda pa so se tudi pojavili komentarji, ki so začeli postavljati vprašanja o neenakosti in pravičnosti v družbi. Eden izmed najbolj priljubljenih komentarjev, ki je dobil več tisoč všečkov, je zapisal: “Moj dedek je vedno govoril, da je denar kot gnoj; velik kup smrdi, če pa ga raztrosiš, lahko opazuješ, kako stvari rastejo.” Ta izjava ne le da nakazuje na razmere, kjer je veliko denarja zbranega na enem mestu, ampak tudi opozarja na potrebo po boljši porazdelitvi bogastva.

Zakaj moramo razumeti razlike?

Čeprav je rižova primerjava lahko videti kot preprosta ilustracija, ima globoko simboliko, ki nas opomni, kako velik je prepad med najbogatejšimi in preostalo družbo. Te številke in primerjave niso le matematični izračuni, ampak nas vodijo do pomembnih vprašanj o tem, kako bi lahko ustvarili pravičnejšo in bolj enakopravno družbo.

In ko gledamo ta velikansko razmerje med Muskovim bogastvom in vsakdanjim življenjem povprečnega človeka, se vprašamo: kako bi lahko uporabili ta denar za dobrobit drugih?

Napisal: E. K.

Vir: Tik Tok