Ali bo novi davek na nepremičnine res prinesel višje plače?

Slovenska vlada je s predstavitvijo novega davka na nepremičnine dvignila precej prahu. Gre za enega ključnih ukrepov, ki naj bi prerazporedil davčna bremena – z dela na premoženje. A vprašanje, ki si ga zastavlja marsikateri Slovenec, je jasno: ali bo davek res izboljšal položaj srednjega sloja, kot trdi vlada, ali pa bo to le še ena dodatna obremenitev za državljane?

Zbrana sredstva in obljube o višjih plačah

Premier Robert Golob je napovedal, da bo davek na nepremičnine zbral približno 600 milijonov evrov letno, kar bi pomenilo eno največjih davčnih reform v zadnjem desetletju. Denar naj bi bil namenjen izključno razbremenitvi dela, kar naj bi se odrazilo v višjih neto plačah. Minister za finance Klemen Boštjančič je pojasnil, da predlog vključuje dva ključna ukrepa: novo posebno osebno olajšavo v višini 2000 evrov letno za dohodke iz rednega delovnega razmerja ter spremembo dohodninske lestvice.

Kaj to pomeni v praksi? Zaposleni z minimalno plačo naj bi po teh izračunih prejel 320 evrov več na leto, medtem ko bi zaposleni s povprečno plačo lahko računal na približno 520 evrov višjo neto plačo. Toda ali bo ta načrt dejansko izvedljiv? Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da se to sliši bolje na papirju kot v resnici.

Kako bo davek vplival na nepremičninski trg?

Ena ključnih značilnosti novega davka je njegova progresivnost. Prva nepremičnina, kjer lastnik stalno prebiva, bo oproščena davka, medtem ko bodo dodatne nepremičnine obdavčene po precej višjih stopnjah. Tak pristop, pravijo vladni predstavniki, bo spodbudil lastnike, da neizkoriščene nepremičnine dajo v najem – kar bi lahko nekoliko razbremenilo trenutno kritično situacijo na nepremičninskem trgu.

Toda skeptiki opozarjajo, da bi ta davek lahko imel tudi nasprotne učinke. Ali bodo lastniki praznih stanovanj dejansko znižali najemnine, da privabijo najemnike? Ali pa bodo – v luči višjih stroškov – preprosto zvišali najemnine, kar bo še dodatno obremenilo najemniški trg?

Primerjave s tujino – res sledimo evropskim trendom?

V evropskem kontekstu Slovenija zaostaja, ko gre za obdavčitev premoženja. V državah, kot so Danska, Francija in Nemčija, davek na nepremičnine že vrsto let velja za ključen vir prihodkov, s katerim financirajo socialne programe. V Sloveniji pa so obstoječe dajatve, kot je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), razdrobljene in po mnogih ocenah neučinkovite. Predlagani davek naj bi združil te obstoječe dajatve v enoten sistem.

Kljub temu ostaja vprašanje, kako bodo ljudje sprejeli nov davek v praksi. Medtem ko se v državah z daljšo tradicijo progresivne obdavčitve premoženja ta sredstva pogosto neposredno vračajo v lokalne skupnosti, pri nas ljudje izražajo dvome o tem, ali bo zbrani denar res namensko uporabljen.

Dve plati medalje

Čeprav je davek na nepremičnine zasnovan kot orodje za večjo pravičnost, odpira številna vprašanja. Bo res pomagal srednjemu sloju, kot trdi vlada? Načrti za razbremenitev plač so sicer ambiciozni, vendar je ključno vprašanje, ali bo nova obdavčitev nepremičnin res zadoščala za tako visoko prerazporeditev davčnih bremen.

Minister Matjaž Han je bil ob napovedi novega davka previdno optimističen, a hkrati priznal, da bo to »trnova pot«. Zakonodaja mora biti pripravljena do konca leta 2025, zato bodo podrobnosti še predmet razprav.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik