ARSO opozarja: Prihaja burja z rekordno močnimi sunki!
Ko se zima na Primorskem razmahne v vsej svoji surovi lepoti, se v zraku zgodi nekaj posebnega – burja, ta nepredvidljiva kraljica vetrov, ki s svojo močjo in hladnim šepetom prinaša ledeni utrip narave. A tokrat njen prihod ni zgolj običajen meteorološki pojav – Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) opozarja, da bi lahko njeni sunki danes in v in torek presegli hitrost 100 kilometrov na uro!
Če ste kdaj občutili burjo, veste, da njen veter ne zgolj piha – sili, pritiska, lomasti. Vse od vinogradov v Vipavski dolini do pristanišča v Kopru je burja tista, ki lahko iz dreves otrese še zadnje suhe liste in jih zavrti v ples, kot da bi želela naravo opomniti, kdo je resnični gospodar pokrajine.
Kaj nas čaka v začetku tedna?
Po napovedih ARSO se bo vreme v Sloveniji precej razlikovalo glede na regijo:
- Ponedeljek bo na vzhodu, jugu in deloma v osrednji Sloveniji pretežno oblačen, medtem ko bo na Primorskem in severozahodu prevladovalo sončno vreme – kljub ledenemu vetru.
- Temperature bodo zjutraj močno pod lediščem: od –8 do –3 °C, v Zgornjesavski dolini pa celo do –12 °C. Na območjih, kjer bo pihala burja, bodo jutranje vrednosti nekoliko višje, okoli 0 °C.
- Dnevne temperature bodo kljub soncu skromne: od –1 do 3 °C, le na Goriškem in ob morju bo nekoliko topleje – okoli 6 °C.
Burja – fenomen, ki ga ne gre podcenjevati
Burja ni zgolj običajen veter. Njeni sunki so lahko tako močni, da lahko prevračajo tovornjake, kar se je zgodilo večkrat na odseku Razdrto–Vipava, kjer prometne kamere pogosto beležijo prizore, kot iz filma katastrofe. Voznike opozarjajo znaki z rdečim opozorilom in pogosto morajo vozila z burji odpornejšo konstrukcijo, kot so avtobusi in tovornjaki s ponjavami, ustaviti in čakati na umiritev razmer.
Vendar burja ni samo nevarnost. Kot pravijo domačini: “Burja poskrbi, da vino zadiha in suho meso dobi tisto pravo aromo.” Prav zaradi burje so vipavski pršuti tako cenjeni, saj meso sušijo naravno, v suhem in mrzlem vetru, ki preprečuje vlažnost in kvarjenje.
Kakšne so posledice močne burje?
Močna burja vpliva na več plasti vsakodnevnega življenja:
- Promet: na nekaterih avtocestnih odsekih se lahko uvedejo popolne ali delne zapore za določene tipe vozil. Precej verjetno je, da bo odsek med Ajdovščino in razcepom Nanos podvržen omejitvam, zato preverite prometne informacije.
- Infrastruktura: reklamni panoji, lahke konstrukcije in celo kakšna manj kvalitetno pritrjena streha lahko končajo kot kup ruševin.
- Narava: burja lahko dobesedno lomi drevesa in jih zapiha na cestišča. Celo domačini včasih rečejo: “Ko burja zapiha, še ptice iščejo zavetje.”
Kako se pripraviti na burjo?
Ob takšni vremenski napovedi ni odveč nekaj previdnosti:
- Zavarujte predmete: pospravite vrtne stole, senčnike ali cvetlična korita, saj jih lahko burja odnese ali poškoduje.
- Omejite gibanje na prostem, še posebej v bližini dreves ali gradbenih odrov.
- Če se odpravljate na pot, preverite prometna opozorila in se izognite odsekom, znanim po močnih sunki burje.
Zakaj je burja na Primorskem tako značilna?
Burja nastaja, ko hladen zrak s celinskega dela Slovenije prehaja čez hribe in doline ter se spušča proti toplejšemu Sredozemlju. Zaradi tega se njena hitrost ob spuščanju pospeši. Pokrajina ji narekuje smer in moč – prav zato so kraji, kot so Vipavska dolina, Kras in območje Goriških Brd, vedno med prvimi, kjer burja pokaže zobe.
Čeprav je burja nekaj, s čimer se Primorci že stoletja spopadajo – in jo hkrati spoštujejo – njeni močnejši izbruhi lahko prinesejo neprijetnosti in nevarnosti. ARSO opozarja, da so sunki nad 100 km/h resen razlog za previdnost. Spremljajte vremenska obvestila, načrtujte poti premišljeno in poskrbite za varnost – kot bi rekli na Primorskem: “Burja ne pozna šale!”
Napisal: E. K.
Vir: Arso, Freepik
Reševanje planincev še poteka: “Borimo se za življenja, razmere so izredno nevarne, veter reže do kosti”
NEIZPROSNE KAMNIŠKE ALPE – Reševalna akcija, ki jemlje dih in zahteva neomajno odločnost
KAMNIK – Slovenske gore so znova pokazale, kako tanka je meja med čudovitim pobegom v naravo in kruto realnostjo, ki ne odpušča napak. Dva madžarska planinca, eden s hujšim zlomom noge, sta obtičala na območju Kotličev. Reševalna akcija še vedno poteka – veter, nevarnost plazov in skoraj nična vidljivost so reševalce prisilili v bitko s časom in naravo.
Kamniško-Savinjske Alpe, ki so tako priljubljene med pohodniki, pogosto romantiziramo kot pravljično pokrajino z dih jemajočimi razgledi, ki obljubljajo pobeg od mestnega vrveža. A vsaka pravljica ima svojo temno plat. Tokrat sta se dva madžarska pohodnika znašla v primežu prav te neizprosne resničnosti, ko sta se na poti s Turske gore proti Kamniškemu sedlu izgubila na nevarnem terenu. Poškodba enega izmed njiju je njuno situacijo spremenila iz neprijetne v življenjsko ogrožajočo.
Slovenijo zajelo sneženje, gorski reševalci nad Kamniškim sedlom rešujejo dva planinca, ki sta rinila v hribe
Veter, ki reže do kosti – zakaj so razmere tako izjemno zahtevne?
Slovenski gorski reševalci so vajeni ekstremnih razmer, a tokratna situacija je preizkus tudi za najbolj izkušene. Vidljivost je praktično nična, veter je tako močan, da človeka skoraj dobesedno prestavi, vsak korak pa spremlja nevarnost sprožitve plazu. Kaj to pomeni za reševalce? Ne samo, da morajo biti sami popolnoma osredotočeni na vsak premik, ampak si pri tem nosijo tudi dodatno težo opreme, medicinskih pripomočkov in pogosto celo upanje – da bodo rešili življenje.
Vodja reševalcev Jernej Lanišek je razmere opisal brez olepševanja: “Razmere so izredno zahtevne in plazovno nevarne, vse skupaj otežuje močan veter.” To niso prazne besede – veter je bil tako močan, da helikopter ni mogel pristati, kar je reševalcem odvzelo pomembno podporo in jih prisililo v dolgotrajno hojo do ponesrečenih (poroča STA).
Ko noč v gorah ni romantika, ampak boj za preživetje
Za marsikaterega pohodnika bi noč v gorah zvenela kot avantura, ki vključuje gledanje zvezd skozi šotor in poslušanje narave v vsej njeni veličini. Za reševalce, ki so noč preživeli na Okrešlju, pa je bila noč nekaj povsem drugega – premraženi, izčrpani in s stalno mislijo na to, da nekje v bližini dva človeka čakata na pomoč, so preprosto čakali na jutro, ki naj bi prineslo vsaj malce boljše razmere.
Ekipa iz Celja, ki je noč preživela v bivaku, je s tem omogočila nadaljevanje akcije že v zgodnjih jutranjih urah. Delo reševalcev na terenu je prekinil močan veter, ki je rušil drevesa in oteževal gibanje. Kako dolga in naporna je lahko pot do ponesrečenca, si večina od nas težko predstavlja. Ni namreč samo vprašanje hoje – gre za nenehno tehtanje med hitrostjo in varnostjo, saj vsaka napaka lahko pomeni katastrofo.
Zakaj tako pogosto slišimo o nesrečah v slovenskih gorah?
Slovenija, z več kot 50 % ozemlja pokritega z gozdovi in gorami, ponuja nešteto priložnosti za pohodništvo. A prav zaradi tega so naše gore tudi kraj številnih nesreč. Po podatkih Gorske reševalne zveze Slovenije je v letu 2023 potekalo več kot 500 reševalnih akcij, pri čemer jih je več kot polovica vključevala tuje pohodnike. Zakaj? Pogosto je razlog v podcenjevanju razmer in precenjevanju lastnih sposobnosti.
Tokratna nesreča madžarskih pohodnikov je še en primer, kako hitro lahko manjša napaka – napačna pot, pomanjkljiva oprema ali nepoznavanje terena – preraste v resen problem. Kljub opozorilom gorskih reševalcev mnogi pohodniki še vedno podcenjujejo nevarnosti, ki jih prinaša narava, še posebej v zimskem času.
Kaj bi se lahko zgodilo brez posredovanja?
Mnogi se sprašujejo, zakaj tako obsežna akcija – več kot 40 reševalcev, sodelovanje štirih društev, uporaba helikopterja (kljub neuspehu zaradi vremena). Odgovor je preprost: brez pravočasne intervencije bi bil izid te zgodbe tragičen. Vsaka ura v takih razmerah pomeni dodatno tveganje za podhladitev, izčrpanost in celo smrt.
Lekcije za prihodnje pohodnike
Ta dogodek je opomin, da gore niso prostor za nepremišljenost. Gorska reševalna zveza Slovenije znova poudarja ključne korake za varnost v gorah:
- 1. Preverjanje vremenske napovedi in plazovnih razmer. Vetrovne razmere, kakršne so danes, niso redkost v gorah.
- 2. Prilagoditev opreme razmeram. Zimske razmere zahtevajo več kot samo topla oblačila – nujna so lavinska žolna, GPS naprava in oprema za reševanje.
- 3. Spoštovanje svojih meja. Gore bodo tam tudi jutri, zato ni razloga, da tvegate življenje za trenutek užitka.
Človek proti naravi: vedno neenak boj
Čeprav so naše gore majhne v primerjavi z velikani, kot so Alpe ali Himalaja, niso nič manj nevarne. Prav nasprotno – njihova navidezna dostopnost pogosto zavede ljudi, ki se podajo nanje brez resnega premisleka. Kamniško-Savinjske Alpe danes reševalcem ne prizanašajo, a upanje ostaja, da bo zgodba dveh madžarskih planincev imela srečen konec.
Napisal: N. Z.
Vir: FB
