Milan Krek: “Preprosto nisem imel moči …” – Kaj se je zgodilo?
Epidemija koronavirusa je prinesla številne nepričakovane izzive, a tudi odmevne napake pri obvladovanju krize. Eden najbolj odmevnih primerov iz tega obdobja je vpletenost Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in njegovega takratnega direktorja Milana Kreka v nepravilnosti pri oddaji javnega naročila za klicni center med pandemijo. Sodni mlini so počasi mleli, a višje sodišče je zdaj dokončno razsodilo – NIJZ in Krek morata plačati kazen. Ta sodba je postala simbol odgovornosti za odločitve, ki so bile sprejete pod pritiskom pandemije.
Pandemija kot preizkus javnih institucij
V času pandemije so bile vse oči uprte v NIJZ in njegovega direktorja, Milana Kreka. Institut je imel osrednjo vlogo pri obvladovanju pandemije, kar je prineslo številne izzive in kritike. Eden od ključnih trenutkov, ki je močno zaznamoval to obdobje, je bila odločitev NIJZ, da najame zunanji klicni center za sledenje stikom okuženih. Na prvi pogled povsem razumljiva poteza – ob tako obsežnem širjenju virusa je bilo jasno, da inštitut sam ne bo zmogel slediti vsem stikom.
Vendar pa je postopek najema klicnega centra, ki ga je izvajalo podjetje City Connect, sprožil številne pomisleke. Podjetje je bilo namreč ustanovljeno zgolj sedem mesecev pred tem, kar je pri mnogih vzbudilo dvome o njegovi usposobljenosti in legitimnosti. Znesek, ki ga je NIJZ namenil za storitev, je znašal kar 2,3 milijona evrov, kar je še dodatno povečalo pozornost javnosti.
Kršitev zakona o javnem naročanju
Temeljni problem ni bil zgolj izbira podjetja, temveč način, kako je bil postopek izveden. NIJZ je naročilo oddal po postopku s pogajanji, brez predhodne objave javnega razpisa. Takšen postopek je dopusten le v izjemnih primerih, ko so izpolnjeni strogi pogoji, kot je skrajna nujnost zaradi nepredvidenih dogodkov. A sodišče je ugotovilo, da v tem primeru ni bilo skrajne nujnosti. Sledenje stikom okuženih ni bilo nepričakovan izziv, saj je bilo že pred tem jasno, da bo potrebna vzpostavitev profesionalnega klicnega centra in dodatna IT-podpora.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je opozorila na nepravilnosti in podala mnenje, da je bil postopek izveden nepregledno in nekritično. V ospredju je bila predvsem očitna kršitev pravil javnega naročanja, kar je potrdila tudi Državna revizijska komisija (DKOM). Na podlagi tega je bila sprožena preiskava, ki je vodila do obdolžitve NIJZ in Milana Kreka.
Sodba, ki odmeva
Po dolgem postopku je Okrajno sodišče v Ljubljani decembra lani izreklo kazen: NIJZ mora plačati globo v višini 40 tisoč evrov, Milan Krek pa tisoč evrov. Poleg tega sta bila oba dolžna poravnati tudi sodno takso. Milan Krek je ob tem povedal, da je bila odločitev zanj boleča in nepravična, a se nanjo ni pritožil, saj ni imel moči za nadaljnji boj. Kazen je plačal takoj, čeprav je vztrajal, da je bil v tem procesu žrtvovanec sistemskih nepravilnosti.
NIJZ pa se je odločil za pritožbo. Inštitut je trdil, da je bila odločitev sodišča nepravična in da so bile pri sojenju kršene določbe zakona ter napačno ugotovljeno dejansko stanje. Vendar je višje sodišče zdaj zavrnilo pritožbo in potrdilo odločitev Okrajnega sodišča. To pomeni, da bo morala inštitucija plačati globo, ki je postala simbol nepravilnosti pri ravnanju z javnim denarjem v času pandemije.
Odgovornost in posledice
Višje sodišče je s svojo odločitvijo poslalo jasno sporočilo: tudi v kriznih časih, kot je bila pandemija, morajo institucije delovati transparentno in v skladu z zakonom. Kršitev pravil javnega naročanja ne sme biti opravičena z izgovori o nujnosti. Za odločitve, ki so bile sprejete v težkih časih, je treba prevzeti odgovornost.
Ta primer je tudi pomembno opozorilo, kako pomembno je ohranjati visoke standarde etičnega ravnanja v javnih institucijah. Javnost mora zaupati, da se javni denar porablja pravilno, še posebej v kriznih časih, ko so na preizkušnji vsi – od zdravstvenih delavcev do državnih funkcionarjev. V nasprotnem primeru se pojavi nevarnost, da kriza ne le ogroža zdravje ljudi, ampak tudi integriteto institucij.
Krek: “Preprosto nisem imel moči, da bi se boril”
Milan Krek, nekdanji direktor NIJZ, je postal ena osrednjih osebnosti v času pandemije. Njegovo delo je bilo večkrat kritizirano, a tudi priznano kot ključno pri obvladovanju pandemije. V intervjuju decembra lani je priznal, da je bil nad sodbo globoko razočaran, vendar se ni odločil za pritožbo. “Preprosto nisem imel več moči, da bi se boril,” je dejal. Po njegovih besedah je bil postopek, ki ga je vodil, zakonit in nujen v tistem trenutku, vendar je bila sodba drugačna.
Čeprav je Krek kazen poravnal, ostaja vprašanje, kakšne bodo dolgoročne posledice tega primera za njegovo kariero in ugled NIJZ. Institucija, ki je bila v ospredju obvladovanja največje zdravstvene krize sodobnega časa, je zdaj soočena z izzivom, kako povrniti zaupanje javnosti.
Kaj sledi?
Čeprav je sodba dokončna, ostaja vprašanje, kakšne spremembe bo ta primer prinesel za prihodnje ravnanje z javnimi naročili in postopki v kriznih situacijah. Pandemija je postavila številne institucije na preizkušnjo, a ta primer nas uči, da tudi v najhujših trenutkih ne smemo pozabiti na osnovna pravila in načela transparentnosti ter odgovornosti.
Spomnimo se:
Napisal: N. Z.
Vir: www, IG
