Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Nika Kovač: “Hvaležna sem jim, četudi pišejo, da sem grda,” – zdravniki pa glasno nazaj takole

Nika Kovač in zdravniki: Aktivizem, ki razburja – rešitve pa ostajajo v zraku

PTUJ – Javne razprave o zdravstvu v Sloveniji so, kot smo že navajeni, nekakšen poligon za različne interese – zdravstvene, politične, družbene. In ko se na takšnem posvetu znajde nekdo, ki ni zdravnik, ekonomist ali vsaj nekdo z izkušnjami iz bolnišničnih hodnikov, se vprašanja sama vsiljujejo. Tokrat je to razburjenje povzročila Nika Kovač, aktivistka in direktorica Inštituta 8. marec, ki je novembra 2024 nastopila na posvetu Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije na Ptuju.

Glas civilne družbe – potreben ali nepotreben?

Predstaviti zdravstveni krizi drugačno perspektivo – to je bil, kot pravijo organizatorji, ključni namen povabila Niki Kovač. Njeno predavanje z naslovom “Odpornost javnega zdravstva: zakaj moramo braniti skupno dobro” se je osredotočalo na vrednote: solidarnost, enakopravnost, pravičnost. Lepo zveni, kajne? Toda ali lahko vrednote zaposlijo medicinske sestre? Ali skrajšajo čakalne vrste? Eden izmed udeležencev je po dogodku pripomnil: “Solidarnost je krasna stvar – dokler ti pacienti ne vpijejo, da si ti kriv, ker morajo čakati na kolonoskopijo leto in pol.” (poroča Finance.si)

Da, vrednote so pomembne, o tem ni dvoma, vendar se mnogim zdi, da prostor, kjer bi morali zdravstveni delavci iskati rešitve za sistem, ni najbolj primeren za predavanja o družbenih normah, ki ne gredo v korak z realnimi potrebami. Nekateri so predlog o povabilu Kovačeve označili za nesmisel: “Če ti voda uhaja iz cevi, potrebuješ vodovodarja, ne filozofa, ki ti razlaga, zakaj je voda dragocena.”

Dvorano so res zapuščali – ali pač ne?

Kot pri vseh dobrih zgodbah je resnica zapletena. Na družbenih omrežjih so se razširile trditve, da so nekateri zdravniki dvorano zapustili, ker niso želeli poslušati nekoga, ki nima konkretnih rešitev za njihove težave. Iz Inštituta 8. marec pa so te navedbe zanikali. V izjavi so zapisali, da je predavanje potekalo v polni dvorani, brez kakršnihkoli odhodov. Pa kdo ima prav?

Ena stvar je jasna: dogodek je bil deležen pozornosti, ki jo sicer redko doživijo strokovni posveti. Morda je bil to tudi skriti namen? A če je bil, se zdi, da je bil dosežen na račun razdora med govorci in občinstvom, ne pa z dejanskimi prispevki k razpravi. (poroča X)

Napadi in povratni udarci: kdo je tarča?

Kovačeva je po dogodku na družbenih omrežjih zapisala, da se o njej širijo žaljivi komentarji, kot so “grda in da jo je treba udariti s kolom.” To je sprožilo ostre odzive zdravstvenih delavcev, še posebej mladih zdravnikov, ki so se v odprtem pismu vprašali: “Zakaj za to krivite nas? Mar nismo mi tisti, ki se vsak dan soočamo z nasiljem pacientov in njihovih svojcev?” (poročajo Mladi zdravniki na X)

Dejansko zdravstveni delavci v Sloveniji pogosto doživljajo grožnje in fizične napade. Kot je znano, mora žrtev ob prijavi nasilja razkriti svoje osebne podatke, kar jih dodatno izpostavlja. Zdravniška zbornica Slovenije je zato letos predlagala spremembo kazenskega zakonika, da bi izboljšala pravno zaščito zdravstvenih delavcev – a je bil predlog zavrnjen. S tem je razprava o zaščiti prešla iz bolnišničnih hodnikov naravnost v politične dvorane, kjer so rešitve redko prednostna naloga.

Kontrast s tujimi praksami – se lahko kaj naučimo?

Ko pogledamo, kako podobne dogodke organizirajo drugod, vidimo drugačne pristope. Na Hrvaškem so lani na zdravstveni konferenci povabili ugledne ekonomiste, ki so predstavili konkretne predloge za izboljšanje financiranja zdravstvenih sistemov. V Veliki Britaniji so na podobnih dogodkih osredotočeni na inovacije – od optimizacije čakalnih vrst do uvedbe umetne inteligence v diagnostiko. (poročajo hrvatskevijesti.hr)

V Sloveniji pa se zdi, da so tovrstni dogodki pogosto priložnost za ideološke razprave, ki se vrtijo okrog istega vprašanja: kaj je narobe, ne pa, kako to popraviti.

Je bil glas civilne družbe res potreben?

Vprašanje, ki ostaja, je preprosto: ali bi bil dogodek na Ptuju brez Kovačeve bolj učinkovit? Morda. A po drugi strani je njen nastop opozoril na nekaj, kar je v Sloveniji pogosto spregledano – pomen vrednot v zdravstvenem sistemu. Toda vrednote, četudi ključne, ne morejo zaposliti dodatnih sester, ne morejo odpreti novih operacijskih sob in zagotovo ne morejo same skrajšati čakalnih dob.

Dogodek nas je spomnil, da je zdravstvo več kot le sistem zdravljenja – je ogledalo družbenih prioritet. A morda bi morali najprej poskrbeti za konkretne spremembe, da se to ogledalo ne bo razbilo pod težo lastnih odsevov.

O tem smo pisali tu:

Nika Kovač predavala zdravnikom? Dvorano začeli množično zapuščati, ker …

Vir: X, www

Avtor: N. Z.

Nika Kovač predavala zdravnikom? Dvorano začeli množično zapuščati, ker …

PTUJ – Ko pomislimo na posvete o zdravstvu, se večina ljudi verjetno predstavi zdravnike, bolnišnična vodstva, morda celo kakšnega ekonomista, ki razpravlja o financiranju. A na tokratnem posvetu Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, ki je potekal novembra 2024 na Ptuju, je oder pripadel nekomu, ki s stetoskopom in medicinskimi diagrami nima veliko skupnega – Niki Kovač, aktivistki in direktorici Inštituta 8. marec. Ali pa morda ima? Je njen pogled na zdravstveni sistem tako svež in pomemben, da preglasi potrebe po strokovnih razpravah? To vprašanje se je v teh dneh glasno zastavljalo po družbenih omrežjih in medijih.

Zdravstvo in aktivizem – nenavadna kombinacija?

Vabilo, ki ga je Nika Kovač prejela za sodelovanje na dogodku, ni bilo naključno – tako trdijo organizatorji. Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije vsako leto na posvet povabi koga izven medicinske stroke, da predstavi širšo perspektivo na ohranjanje javnega zdravstva. Lani je to vlogo odigrala Vesna Vuk Godina, letos pa so izbrali Kovačevo, ki je znana po svojem družbenem aktivizmu, povezanem z enakopravnostjo in solidarnostjo.

Toda, ali to res pomeni, da ima kaj povedati o zdravstvu? Njeno predavanje z naslovom “Odpornost javnega zdravstva: zakaj moramo braniti skupno dobro” je bilo polno pozivov k ohranjanju pravičnosti in dostopnosti v zdravstvenem sistemu. Solidarnost, skupno dobro, pravice – te besede so odmevale v dvorani, a vprašanje ostaja: ali zdravstveni delavci, ki vsak dan preživljajo težave v praksi, od dolgotrajnih čakalnih vrst do kadrovskih težav, to res potrebujejo?

Kot je sarkastično pripomnil eden izmed udeležencev, ki je želel ostati anonimen: “Zelo lepo je govoriti o vrednotah, ko pa mi potrebujemo kadre, opremo in rešitve, ki bodo pacientom dejansko skrajšale čakanje na operacije.” (Finance.si)

Deljene reakcije – dragocen prispevek ali politični manever?

Nika Kovač se je med predavanjem dotaknila tem, kot so pomen solidarnosti v času, ko javni sistemi razpadajo pod težo kapitalističnih interesov. Poudarila je, da je zdravstvo “ena redkih področij, ki nas povezuje v skupnosti,” in da bi morale biti reforme usmerjene v krepitev javnega sektorja. (spletnicasopis.eu)

Strokovnjaki za molzenje državne blagajne.
Eden izmed komentarjev na portalu X.

Zakaj so udeleženci začeli zapuščati dvorano?

Nekateri so ob najavi Nike Kovač celo zapustili dvorano, saj menijo, da Kovačeva ni strokovnjakinja za zdravstveno stroko in da njeno predavanje ne sodi na tovrstne konference. Prav tako se z njenimi pogledi in prepričanji mnogi ne morejo poistovetiti.

Njene besede so naletele na mešane odzive. Kritiki, med njimi Jelka Godec iz SDS, so hitro izrazili dvome o njeni usposobljenosti. V poslanskem vprašanju ministrici za zdravje Valentino Prevolnik Rupel je Godec izpostavila, da “slovensko zdravstvo ne potrebuje abstraktnih razprav, temveč konkretne rešitve, ki jih lahko ponudijo strokovnjaki.”

Podporniki Kovačeve pa so poudarili, da je vključevanje različnih glasov ključno za demokratičnost razprav. “Zdravstvo ni zgolj tehnično vprašanje, je vprašanje družbenih vrednot,” so poudarjali na družbenih omrežjih.

View this post on Instagram

A post shared by Nika Kovač (@nikakolac)

Ali je to res prava prioriteta?

Predavanja na konferencah so pogosto zamišljena kot navdihujoči uvod v razprave, ki jim sledijo konkretne strokovne delavnice in predlogi rešitev. A povabilo Kovačeve odpira vprašanje, ali naj take platforme res služijo za promoviranje aktivizma – ali morda za iskanje dejanskih rešitev. Zanimiv je kontrast z lanskimi nastopi Vesne Vuk Godina, ki je bila kljub širši humanistični perspektivi precej bolj osredotočena na konkretne družbene posledice zdravstvenih politik.

Še več, primerjava z drugimi državami pokaže, da na tovrstnih konferencah redko nastopajo ljudje brez strokovnega znanja. Na Hrvaškem, denimo, so lansko leto povabili več uglednih ekonomistov in pravnikov, ki so ponujali konkretne predloge za izboljšanje zdravstvenega sistema. Morda bi se organizatorji v prihodnje zgledovali po takih praksah?

Je civilna družba res ključ do izboljšanja zdravstva?

Čeprav ni sporno, da ima civilna družba pomembno vlogo pri zagovarjanju pravic in vrednot, se pojavi vprašanje: ali se na konferenci zdravstvenih delavcev res potrebuje takšen govor, ali pa gre za način, kako ustvariti medijski učinek? Kovačeva je zagotovo dosegla slednje – a ali je to pomagalo izboljšati zdravstvo? Številni menijo, da je njen prispevek ostal preveč generičen.

Na drugi strani so podporniki izpostavili, da je pomembno, da takšni dogodki ne postanejo preveč zaprti in ekskluzivni. Po njihovem mnenju je zdravstveni sistem del širše družbe, zato mora vključevati tudi razprave o vrednotah. A vrednote, čeprav ključne, same po sebi ne zaposlijo dodatnih medicinskih sester, ne odprejo novih operacijskih sob in ne skrajšajo čakalnih vrst.

Dogodek na Ptuju nas je spomnil, da zdravstvo ni zgolj tehnična veja – je sistem, ki odraža vrednote in prioritete družbe. A prav tako nas je spomnil, da mora vsaka razprava, če želi biti produktivna, temeljiti na konkretnih rešitvah. Čeprav je bilo predavanje Nike Kovač polno pomenljivih misli, je morda največje vprašanje, ali je bil ta čas resnično najbolje izkoriščen. Bi zdravstveni delavci raje videli pogovor o dejanskih reformah in ukrepih? Verjetno.

Dopolnitev članka:

Inštitut 8. marec zanika odhode iz dvorane

Iz Inštituta 8. marec so se odzvali na medijske trditve o množičnem zapuščanju dvorane med predavanjem Nike Kovač na posvetu Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Poudarili so, da so te navedbe povsem neresnične. “Nihče ni zapustil dvorane zaradi predavanja Nike Kovač,” so zapisali v izjavi za javnost, pri čemer so dodali, da je predavanje potekalo v polni dvorani in je bilo dobro sprejeto. Prav tako so izpostavili, da so bila vprašanja in odzivi po predavanju konstruktivni ter v duhu iskanja skupnih rešitev za ohranitev javnega zdravstva.

Napisal: N. Z.

Vir: www, X, IG