Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Kakšna je naša povezava z Nizozemsko in ali se uvoz elektrike zares bolj izplača kot JEK2?

LJUBLJANA – Nizozemska energetika se letos sooča z grenko resnico: kljub rekordnim količinam izvožene električne energije, se zdi, da država več plačuje za uvoz, kot zasluži z izvozom. Od januarja do septembra 2024 je Nizozemska izvozila kar 55 % več električne energije, kot jo je uvozila, vendar so stroški uvoza presegli prihodke od izvoza. Kaj se skriva za tem navidez nelogičnim scenarijem?

Visoki stroški uvoza in nizke izvoznih cen

Energetska bilanca kaže, da so Nizozemci uvozili 4,7 TWh elektrike po povprečni ceni 81 €/MWh, medtem ko so izvozili 7,3 TWh po precej nižji povprečni ceni 46 €/MWh. Izračuni kažejo, da so skupni stroški uvoza znašali 382 milijonov evrov, prihodki od izvoza pa 336 milijonov evrov. Razlika je očitna: država uvaža predvsem takrat, ko so cene na trgu najvišje, medtem ko svojo energijo prodaja po bistveno nižjih cenah. Kot je izpostavil strokovnjak Martien Visser, gre za precej neugodna razmerja (poroča Visser na družbenih omrežjih).

Obnovljivi viri – blagoslov ali breme?

Nizozemska energetska politika temelji na povečani rabi obnovljivih virov energije (OVE), kot sta sončna in vetrna energija, ki sestavljata velik del proizvodnje. Podatki kažejo, da 46 % električne energije v državi prihaja iz obnovljivih virov, medtem ko 51 % iz nizkoogljičnih, kar vključuje tudi jedrsko energijo in naravni plin. To pomeni, da se država zanaša na naravne pogoje za proizvodnjo elektrike, ki so seveda spremenljivi in nepredvidljivi.

V praksi to pomeni, da se država pogosto znajde v situaciji, ko mora elektriko uvažati, saj so lokalni viri preprosto nezadostni. In kot po pravilu, so cene takrat najvišje. Na drugi strani pa, ko je ponudba višja od povpraševanja, Nizozemska izvaža elektriko po nizkih cenah. Torej, ali je prekomerno zanašanje na “zeleno energijo” res smiselno brez ustreznih ukrepov za uravnoteženje potreb?

Slovenski nauk iz nizozemske lekcije

V Sloveniji, kjer prav tako poteka razprava o energetski prihodnosti, so zagovorniki opustitve jedrske energije pričeli promovirati ideje o popolni samozadostnosti z obnovljivimi viri. Teoretično bi z gradnjo večjih sončnih in vetrnih elektrarn ter izkoriščanjem hidroenergije lahko pokrivali potrebe za večji del leta. Vendar pa praksa v Nizozemski kaže, da so takšni načrti pogosto povezani z visokimi stroški uvoza, ko “narava ne sodeluje.”

Pomembno je poudariti, da tudi če bi Slovenija vlagala več milijard evrov v obnovljive vire, bi morala v kritičnih trenutkih, kot so dolge zimske noči ali obdobja brez vetra, še vedno posegati po uvoženi elektriki. In če bi takrat, podobno kot Nizozemska, kupovali po visokih cenah, bi lahko nastala finančna luknja, ki bi jo občutili tako gospodinjstva kot podjetja.

Kaj pa JEK2?

Nasprotniki drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK2) poudarjajo, da bi namesto gradnje jedrske elektrarne, ki naj bi stala več kot 10 milijard evrov, lahko vlagali v obnovljive vire. Po njihovem mnenju bi to omogočilo 100 % pokritost z OVE, brez uporabe jedrske energije ali uvoza plina. A, kot so pokazali nizozemski primeri, je težko vzdrževati stabilno oskrbo z električno energijo zgolj z OVE, saj so potrebni tudi stabilni viri za kritične trenutke.

Nizozemski primer je učna ura, ki Sloveniji kaže, da mora “zeleno preobrazbo” dopolniti s premišljenimi odločitvami o stabilnih in zanesljivih virih. S tem se lahko izognemo visokim stroškom uvoza, ki bi lahko ogrozili dolgoročno stabilnost. Če bomo šli prehitro v “zeleno” brez trdne osnove, bi lahko na koncu uvažali elektriko po najvišjih cenah.

Vir podatkov je bil objavljen na družbenih omrežjih (Martien Visser) in dokazuje realnost visokih stroškov uvoza kljub zeleni energiji.

Napisal: N. Z.

UPS: “A barvno slepi so tudi? Kako ne ločiš nizozemske in luksemburške zastave?”

LJUBLJANA – Protokolarna zmešnjava: Zakaj se je slovenska vlada zmotila pri luksemburški zastavi?

LJUBLJANA – Ob nedavnem obisku luksemburškega ministra za notranje zadeve Leona Glodena v Sloveniji je prišlo do protokolarne napake, ki je hitro pritegnila pozornost medijev in uporabnikov družbenih omrežij. Slovensko notranje ministrstvo je ob sprejemu ministra uporabilo nizozemsko zastavo namesto luksemburške, kar je sprožilo številne komentarje na spletu. Ta incident izpostavlja pomen pravilne uporabe državnih simbolov na diplomatskih srečanjih.

Razlika med nizozemsko in luksemburško zastavo

Čeprav se na prvi pogled zdi, da imata nizozemska in luksemburška zastava veliko skupnega, se razlikujeta po odtenkih modre barve. Nizozemska zastava ima temnejši odtenek modre, medtem ko je luksemburška modra svetlejša in nekoliko bolj živo obarvana. Kljub tej razliki se je slovensko notranje ministrstvo odločilo za napačno zastavo, kar je hitro opazil javnost in komentatorji na družbenih omrežjih.

Odziv na družbenih omrežjih

Napaka ni ostala neopažena. Na Twitterju je več uporabnikov opozorilo na neljubo zamenjavo, nekateri pa so dogodek celo humoristično komentirali. “Razumem, da je težava z dvojino, a ali ste tudi barvno slepi?” je v svojem tvitu zapisal uporabnik Pengovsky. Ta komentar je bil deležen številnih všečkov in delitev, kar kaže na širše zanimanje javnosti za tovrstne protokolarne spodrsljaje.

Ministrstvo za notranje zadeve se na incident še ni uradno odzvalo, vendar je pričakovati, da bodo v prihodnje bolj pazljivi pri organizaciji diplomatskih srečanj. Dogodek namreč ni izoliran primer – v preteklosti smo že videli podobne napake, kjer so bile na mednarodnih dogodkih nepravilno uporabljene zastave ali simboli tujih držav. Poroča portal Siol.net.

Diplomatske posledice

Čeprav se morda zdi, da gre zgolj za manjšo napako, imajo lahko takšne napake dolgoročne diplomatske posledice. Državni simboli so več kot zgolj dekoracija – predstavljajo nacionalno identiteto in suverenost države. Napačna uporaba zastave lahko zato signalizira nespoštovanje ali pomanjkanje pozornosti do tuje kulture. Analitiki opozarjajo, da se morajo države pri protokolarnem ravnanju s tujimi gosti zavedati pomena natančnosti, saj lahko to vpliva na mednarodne odnose.

Primer podobne napake se je zgodil leta 2014, ko je ameriška vojska na slovesnosti pomotoma uporabila filipinsko zastavo narobe obrnjeno, kar po filipinskih pravilih pomeni vojno stanje. To je bil eden od primerov, kjer je napačna uporaba zastave imela pomemben simboličen pomen in sprožila zaskrbljenost. Poroča Guardian.

Pomen protokolarnih pravil

Protokolarna pravila na diplomatskih srečanjih so ključnega pomena za vzdrževanje spoštljivih odnosov med državami. Pravilna uporaba simbolov, kot so zastave, je eden od temeljnih elementov diplomacije, ki kaže na spoštovanje gostujoče države. Napačna zastava lahko vzbudi vtis površnosti ali celo arogance, kar pa je v diplomaciji nesprejemljivo.

Slovensko ministrstvo za notranje zadeve je bilo v tem primeru deležno številnih kritik, vendar dogodek ponuja tudi priložnost za izboljšanje protokolarnih praks. Strokovnjaki predlagajo, da bi se morala slovenska vlada iz tega incidenta nekaj naučiti in zagotoviti, da se takšne napake v prihodnje ne bodo ponavljale. Poroča STA.

Lekcija za prihodnost

Ta incident služi kot opomnik, da so tudi navidezno majhne podrobnosti na diplomatskih dogodkih izjemno pomembne. Kljub temu, da napaka ni imela večjih posledic, predstavlja priložnost za razmislek o tem, kako pomembna je natančnost pri protokolarnih dejavnostih. Pravilna uporaba državnih simbolov na uradnih dogodkih mora biti prioriteta, saj s tem izkazujemo spoštovanje do tujih držav in njihovih predstavnikov.

V prihodnje bo morda koristno, da slovensko notranje ministrstvo pripravi natančnejše smernice za protokolarno ravnanje in uvede dodatne postopke preverjanja. Tako se bodo lahko izognili neljubim napakam in zagotovili, da bo Slovenija na diplomatskih srečanjih vedno izkazovala ustrezno spoštovanje do svojih gostov.

Napisal: N. Z.

Vir: X

Vesolje postaja vse temnejše – razlog vas bo presenetil

NIZOZEMSKA – Vedno več znanstvenikov izraža skrb zaradi motenj, ki jih povzročajo sateliti Elon Muskovega Starlinka, saj te ovire vplivajo na ključne raziskave vesolja. “Vsakič, ko je v orbito poslanih več satelitov z visoko stopnjo emisije, vidimo vse manj neba,” je povedala profesorica Jessica Dempsey, direktorica nizozemskega inštituta za radioastronomijo ASTRON, za BBC News. Po njenih besedah je nova generacija teh satelitov, znanih kot Starlink V2, veliko bolj moteča za opazovanja kot predhodne različice.

Starlink je ambiciozen projekt podjetja SpaceX, katerega cilj je omogočiti širokopasovni internet povsod po svetu, tudi na težko dostopnih območjih, kot sta Ukrajina in Jemen . Vendar pa astronomi opozarjajo, da tovrstne koristi prihajajo z visoko ceno. Motnje, ki jih povzročajo Starlink sateliti, so tako intenzivne, da vplivajo na raziskave ključnih astronomskih pojavov, kot so črne luknje, oddaljene galaksije in celo eksoplaneti, ki se nahajajo milijone svetlobnih let stran.

Velik vpliv na raziskave vesolja

Poleg že omenjenih motenj se znanstveniki soočajo z vedno večjimi težavami pri uporabi radioteleskopov. Starlink sateliti namreč delujejo v nizki Zemljini orbiti in oddajajo radijske valove, ki zaslepijo občutljive naprave, namenjene opazovanju vesolja. Profesorica Dempsey opozarja, da je motenje satelitov izjemno resen problem, saj lahko povsem onemogoči raziskovanje določenih nebesnih teles, kar znanstvenikom onemogoča pridobivanje novih informacij o vesolju. “Proučujemo izjemno oddaljene objekte in dogodke v vesolju, vendar so naši instrumenti zaradi teh satelitov dobesedno zaslepljeni,” je dodala.

Število satelitov, ki jih SpaceX načrtuje poslati v orbito, se še naprej povečuje, kar dodatno zaostruje položaj. Po nekaterih ocenah bo do konca tega desetletja v orbiti kar več tisoč Starlink satelitov, kar bo močno obremenilo znanstvene raziskave . Medtem ko so bili astronomi že ob prvi generaciji Starlink satelitov zaskrbljeni, pa je nova generacija teh satelitov, imenovana V2, še bolj problematična. Znanstveniki iz inštituta ASTRON so ugotovili, da so motnje, ki jih povzročajo ti sateliti, kar 32-krat večje od tistih, ki jih je povzročala prva generacija.

Naraščanje števila satelitov in sevanja, ki ovirajo pogled na nebo.

Vpliv tudi na Slovenijo

Tovrstne motnje niso omejene zgolj na raziskovalne centre v tujini. Sateliti Starlink so vidni tudi nad Slovenijo, kar je že povzročilo zanimanje javnosti, predvsem zaradi nenavadnih svetlobnih pojavov na nebu. Kljub temu, da ti pojavi morda vzbujajo radovednost, imajo sateliti resne posledice za znanstvena opazovanja. Slovenija, ki ima svojo astronomijo močno povezano z evropskimi observatoriji, predvsem tistimi v Italiji in Avstriji, lahko prav tako občuti negativne učinke teh satelitov. Motnje, ki jih povzročajo Starlink sateliti, lahko vplivajo na raziskave slovenskih astronomov, saj se radioteleskopi in druge raziskovalne naprave pogosto uporabljajo za mednarodne projekte.

Poleg tega so ti sateliti izjemno svetli, kar pomeni, da lahko ovirajo tudi amaterske opazovalce neba, ki se zanimajo za opazovanje zvezd in drugih nebesnih teles. Medtem ko ima Starlink vlogo pri zagotavljanju dostopa do interneta na odročnih območjih, se postavlja vprašanje, ali je to res vredno cene, ki jo plačujemo na področju znanstvenih odkritij.

Kaj pravi SpaceX?

SpaceX, podjetje v lasti Elona Muska, ki je odgovorno za satelite Starlink, se do zdaj še ni odzvalo na zahteve za komentar glede težav, s katerimi se soočajo astronomi. Kljub temu je znano, da podjetje nadaljuje z načrti za širitev svoje satelitske mreže, saj si prizadeva zagotoviti hitri internet na čim večjem delu planeta. Ta cilj sicer koristi številnim odročnim skupnostim, vendar pa bi bilo potrebno najti rešitve za zmanjšanje vpliva na znanstvena opazovanja.

Čeprav sateliti Starlink predstavljajo pomemben tehnološki napredek, so njihovi stranski učinki vse bolj očitni. Kot je opozorila profesorica Dempsey, bomo morali najti način, kako uravnotežiti tehnološki napredek s potrebo po zaščiti znanstvenih raziskav. Njene izjave so bile objavljene v intervjuju za BBC News, kjer je poudarila, da brez hitrega ukrepanja morda nikoli več ne bomo mogli nemoteno opazovati neba.

Napisal: N. Z.

Vir: BBC News, www, Freepik