Ko se danes ozremo na cesto, vidimo skoraj brez izjeme jeklene konjičke, polne elektronike, avtomatike in pametnih sistemov – a le redki še vedno obračajo glave kot avtomobili iz preteklosti. Eden takšnih je legendarni Ford A, letnik 1930, ki v sebi nosi zgodbe in spomine iz časov, ko je bila vožnja prava umetnost.

Ford A (1930) – Simbol dobe, ki še vedno živi

Leta 1930 so se ceste precej razlikovale od današnjih – asfalt je bil prej izjema kot pravilo, avtomobili so se vozili po makadamu, mestne ulice pa so bile polne kočij in kolesarjev. Ford A je bil v tistem obdobju tehnološki preskok, nadgradnja priljubljenega modela T, in je navduševal s svojim elegantnim dizajnom in robustnostjo. Model Sedan s štirimi vrati, ki ga danes vozi Toni Janežič, se ponaša s 3,2-litrskim motorjem, močjo 29 kW in maso 1027 kg – številke, ki so se za tiste čase zdele skoraj futuristične.

A številke so eno, občutek pa nekaj povsem drugega. Ko se usedete v Forda A, začutite nekaj, česar sodobni avtomobili preprosto ne morejo ponuditi – surovo povezavo med voznikom in strojem. Brez servovolana, brez elektronskih pomagal, zgolj volan, pedalke in zvok motorja, ki vas popelje v preteklost.

Zakaj starodobnik? Ker spomini štejejo več kot hitrost.

Marsikdo bo rekel – zakaj bi se danes odločil za prevoz s starodobnim avtomobilom, če pa so sodobni avtomobili hitrejši, tišji, udobnejši? A vprašanje ni, kaj je hitreje ali bolj praktično – vprašanje je, kaj ustvari nepozabno izkušnjo.

Na poroki, kjer je vsak detajl skrbno načrtovan, od barve prtičkov do zadnje note glasbe, prav starodobnik doda tisto piko na i. Je eleganten, klasičen in, kar je najpomembnejše, ustvari vtis, ki ostane z vami in vašimi gosti še dolgo po dogodku.

Poleg porok je Ford A odlična izbira tudi za:

• Obletnice, kjer želite podoživeti stare čase;
• Poslovne dogodke, kjer želite ustvariti vtis prefinjenosti in tradicije;
• Filmska snemanja in fotošutinge, saj ima neprecenljivo estetsko vrednost;
• Ekskluzivne vožnje za ljubitelje avtomobilov, ki želijo občutiti, kako so nekoč potovali naši dedki in babice.

Stopite v stik in doživite starodobno eleganco na lastni koži – Ford A (1930) čaka, da napiše novo zgodbo z vami!

Ford A-1930-vir FB

prevoz porok Deu gostisce

Ford A 1930 KK

prevoz porok

Ford A 1930 za poroke

Kdo stoji za volanom? Mož, ki mu starodobniki tečejo po žilah.

Za tem čudovitim vozilom stoji človek, ki se ne ukvarja zgolj s prevozi – Toni Janežič je ime, ki ga v svetu starodobnikov poznajo mnogi. Že desetletja živi in diha za ohranjanje zgodovine avtomobilizma. Ni le zbiratelj, ampak tudi nekdanji predsednik Društva starodobnih vozil Mirnske doline – Hrast Tržišče, v preteklosti pa je s starodobnimi motorji celo dirkal in jih še vedno obnavlja do zadnjega vijaka.

Njegova zbirka ni majhna – poleg Forda A je ponosen lastnik še nekaj drugih redkih primerkov starodobnih avtomobilov in motorjev, vsak s svojo unikatno zgodbo. Ampak Ford A je posebnež – tisti, ki piše nove spomine na starih kolesih.

Pridih nostalgije, ki nikogar ne pusti ravnodušnega

Ko so leta 1930 pri Fordu razvili model A, si niso mislili, da bo skoraj stoletje pozneje še vedno buril domišljijo in navduševal ljubitelje klasike. A tu je – v svoji originalni lepoti, pripravljen, da na vaši poroki ali posebnem dogodku pričara nekaj, kar sodobni avtomobili preprosto ne zmorejo.

Želite biti del te zgodbe? Kontaktirajte Tonija Janežiča in si zagotovite nepozabno vožnjo v prihodnost – skozi preteklost.

Za rezervacije in več informacij izpolnite spodnji obrazec:

Ko pogledamo današnjo Salome, polno energije, humorja in karizme, je težko verjeti, kakšna pot je za njo. Pred kratkim je s svojimi sledilci na Instagramu delila fotografijo iz leta 1990, ki je v hipu pritegnila pozornost. Na njej je Salome v povsem drugačni podobi, takšni, ki bi jo danes le redko kdo prepoznal. A prav ta korak – razkritje delčka svoje preteklosti – kaže, kako pogumna in iskrena je Salome tudi v odnosu do svoje preteklosti.

Pot, tlakovana s pogumom in vztrajnostjo

Fotografija izpred 35 let ni zgolj nostalgičen vpogled v preteklost, temveč opomnik na dolgo in zahtevno pot, ki jo je Salome prehodila. S preprosto objavo je želela pokazati, kako daleč jo je prineslo življenje – in kako pomembno je sprejeti samega sebe, ne glede na to, kako težka je lahko ta pot.

Salome je skozi leta postala simbol moči, poguma in vztrajnosti. Njena življenjska zgodba je tesno prepletena s preizkušnjami, ki jih je premagovala na vsakem koraku. V devetdesetih, ko so bile družbene norme še precej bolj toge, je bila njena pot še bolj posejana z izzivi. Takrat je stopila na pot, ki je bila vse prej kot lahka – pot, ki je zahtevala veliko poguma, a je Salome nikoli ni obžalovala.

Njen videz nekoč in danes – dva svetova, ena oseba

Na fotografiji iz leta 1990, ki jo je objavila na Instagramu, Salome deluje povsem drugače. Njen takratni videz, bolj preprost in tradicionalen, je v popolnem kontrastu z današnjo podobo, ki jo poznamo – samozavestno, polno energije in življenja. Prav ta preobrazba je tista, ki pri ljudeh vzbuja spoštovanje in občudovanje. Kako je oseba, ki je bila nekoč skoraj neprepoznavna, danes postala simbol avtentičnosti in svobode?

Salome je v enem od intervjujev povedala: “Skozi življenje se spreminjamo, a najpomembnejše je, da pri tem nikoli ne izgubimo sebe. Sprejemanje je ključ.” Njena zgodba je zato več kot le preobrazba – je zgodba o sprejemanju, o vztrajanju pri lastnih vrednotah in o premagovanju predsodkov.

Simbol ljubezni in pristnosti

Salome danes ni le znana estradnica, ampak tudi vzornica mnogim, ki se soočajo s podobnimi izzivi. S svojim delom, ki vključuje nastope, polne humorja in življenjskih modrosti, redno nagovarja občinstvo, naj bodo pristni in samozavestni. Njena energija, ki napolni vsak oder, in sporočila, ki segajo onkraj običajnega, navdihujejo tako mlajše kot starejše generacije.

V eni od njenih nedavnih objav je zapisala: “Ko pogledam nazaj, ne vidim le svojih napak in težkih trenutkov, ampak tudi vse, kar sem se naučila. Hvaležna sem za vsak korak – dober ali slab – ki me je pripeljal sem, kjer sem danes.”

Lekcija za vse nas

Salome je v preteklih letih postala eden najbolj prepoznavnih glasov za sprejemanje samega sebe in boj proti stereotipom. Njena zgodba je navdih za tiste, ki iščejo svojo pot, saj dokazuje, da je mogoče premagati tudi največje ovire, če le ostaneš zvest sebi.

A njena zgodba ni le o premagovanju izzivov – je tudi o tem, kako pomembno je, da se v vsakem trenutku zavemo svoje vrednosti. Salome, ki je danes sinonim za humor, pristnost in ljubezen do življenja, tako še naprej ostaja ena najbolj cenjenih osebnosti na slovenski estradni sceni.

Preteklost, ki navdihuje prihodnost

Fotografija iz leta 1990 je le en košček mozaika, ki sestavlja zgodbo Salome. Je opomnik, da so tudi najbolj neverjetne preobrazbe možne, če si upamo sanjati in slediti svojim sanjam. Salome je dokaz, da prava moč ne izhaja iz zunanjega videza, temveč iz notranje odločenosti, da ostaneš zvest sebi.

Napisal: E. K.

Vir: Instagram

Tino Gaber poznamo kot misico, slovensko vplivnico, aktivistko za pravice živali, v zadnjih letih pa tudi kot partnerico premierja Roberta Goloba.  Na Instagramu, kjer ima več tisoč sledilce, pa je tokrat delila fotografske spomine s končnega izleta v osnovni šoli in fotografijo na dan maturantskega plesa, na kateri je skupaj z mamo. 

Tina je sicer po izobrazbi magistrica sociologije. Diplomirala je leta 2010 na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani z diplomsko nalogo na temo odnosa slovenskih estradnikov do prepovedanih drog. Leta 2017 je na isti fakulteti magistrirala z nalogo o diskriminaciji veganov. V osnovni šoli je bila odličnjakinja, v srednji šoli pa se je soočala z večjim strahospoštovanjem pred težjimi testi, vendar je šola ostala njena prioriteta, je pred časom pisal portal njena.si.

O ‘prvi dami’ Slovenije

Gre za slovensko manekenko, sociologinjo, vplivnico in zagovornico pravic živali. Rodila se je 9. maja 1986, kar pomeni, da je trenutno stara 38 let. V preteklosti je osvojila naslov Miss Hawaiian Tropic, kar ji je prineslo prepoznavnost v modnem svetu. Poleg manekenske kariere je aktivna tudi kot borka za pravice živali in vplivnica na družbenih omrežjih.

Je partnerica predsednika vlade Roberta Goloba. Njuno razmerje sta javno potrdila februarja 2023 na Prešernovi proslavi. Golob je v intervjuju za POP TV razkril, da živita skupaj v Ljubljani skupaj z njegovimi otroki.

V marcu 2023 je postala članica delovne skupine za pravice živali v kabinetu predsednika vlade. Po poročanju medijev naj bi neformalno sodelovala tudi pri strateškem svetu za prehrano, kar kaže na njen naraščajoči vpliv v političnih krogih.

View this post on Instagram

A post shared by Robert Golob (@_robertgolob_)

Njena vloga v političnem prostoru je bila deležna različnih odzivov. Nekateri opozarjajo na morebitna nasprotja interesov zaradi njenega osebnega razmerja s predsednikom vlade in njenega vpliva na politične odločitve.

nd; Foto: Istagram

V današnjem času, ko številni gospodinjski aparati komajda preživijo svojo garancijsko dobo, je pravo osvežujoče presenečenje naleteti na zgodbo o izdelku, ki kljubuje času. Sušilec za lase iz tovarne FEP Donji Milanovac, proizveden pred več kot štirimi desetletji, še vedno deluje brezhibno. In ne le to – postaja simbol obdobja, ko so bili izdelki zasnovani z mislijo na trajnost, ne na načrtovano zastaranje.

Hair dryer made in Yugoslavia, still works
byu/ooO00X00Ooo inmildlyinteresting

FEP Donji Milanovac: Ponosen produkt jugoslovanske industrije

Fabrika elektroproizvoda (FEP), ustanovljena leta 1976 v Donjem Milanovcu, je začela z izdelavo majhnih elektromotorjev. Z leti je tovarna razširila svojo proizvodnjo na različne gospodinjske aparate, kot so sušilci za lase, ventilatorji in druga elektrooprema. Podjetje je bilo znano po sloganu ‘FEP varčuje za vaš žep’, kar danes zveni kot prerokba, če pogledamo življenjsko dobo njihovih izdelkov.

V najboljših časih je FEP zaposloval več sto ljudi in bil ponos lokalne skupnosti. Njihovi izdelki so postali simbol kakovosti, ki je presegala čas – lastnost, ki je danes vse redkejša.

Zakaj izdelki iz Jugoslavije trajajo dlje?

Za razliko od sodobnih gospodinjskih aparatov, ki pogosto odpovedo že nekaj dni po izteku garancije, so bili izdelki iz preteklosti zasnovani z drugačno filozofijo. Inženirji so uporabljali robustne materiale, kot so kakovostne kovine in trajne plastične komponente, ki so bile odporne na obrabo. Poleg tega so bili mehanizmi preprosti, kar je omogočalo lažje popravilo in manjše tveganje za okvare.

Nekdanja Jugoslavija je spodbujala industrijsko samostojnost, zato so bile tovarne, kot je FEP, opremljene z najnovejšo tehnologijo tistega časa. Izdelki so bili rezultat premišljenega oblikovanja in visoke proizvodne discipline, kar jih je naredilo zares vzdržljive.

Primerjava z današnjimi izdelki

Če današnje naprave primerjamo z izdelki iz preteklosti, postanejo razlike očitne. Današnji aparati so pogosto narejeni iz lahkih materialov, ki se hitreje obrabijo, in vključujejo zapletene elektronske komponente, ki jih je težko popraviti. Načrtovano zastaranje, ki potrošnike prisili, da po nekaj letih kupijo nove izdelke, je danes postalo skoraj standard.

Na drugi strani pa izdelki, kot so FEP-ovi sušilci za lase ali hladilniki, še vedno delujejo, ker so bili zasnovani za dolgo življenjsko dobo. Takšna kakovost je danes izjema, ne pravilo.

Nostalgija in realnost

Na družbenih omrežjih, kot je Reddit, se vedno znova pojavljajo objave o starih izdelkih iz Jugoslavije, ki še vedno delujejo. Zanimivo je, da jih ljudje ne omenjajo le z vidika trajnosti, ampak tudi kot simbol kakovosti življenja in časa, ko so izdelki imeli več kot le funkcionalno vrednost – predstavljali so zaupanje v domačo industrijo.

Uporabniki pogosto delijo spomine na gospodinjske aparate, ki so jih uporabljale njihove babice, in mnogi se sprašujejo: Je bila preteklost res tako zelo drugačna? Odgovor je večplasten. Res je, da so bili izdelki trajnejši, vendar se je tudi današnja tehnologija osredotočila na energijsko učinkovitost, kar včasih zahteva žrtvovanje dolgotrajnosti.

Ali se lahko kaj naučimo od preteklosti?

Zgodbe o izdelkih, kot je FEP-ov sušilec za lase, nas spominjajo, da trajnost in kakovost nista le trenda, ampak nujnost. Potrošniška kultura, ki spodbuja nenehno menjavo izdelkov, ni le draga, ampak tudi okoljsko nevzdržna. Morda bi se morali današnji proizvajalci zgledovati po filozofiji preteklosti: manj kompleksnosti, več trajnosti.

Izdelki, ki presegajo čas

FEP-ov sušilec za lase ni zgolj predmet – je simbol časa, ko so bili izdelki narejeni, da trajajo. Njegova zgodba nas uči pomembne lekcije o odgovorni proizvodnji, trajnosti in vrednosti kakovosti, ki je vse redkejša v sodobnem svetu. Morda je čas, da se znova ozremo nazaj in se vprašamo: Kaj smo izgubili na poti napredka?

Napisal: E. K.

Vir: Reddit, Freepik

Kdo med nami se ne spomni tistega posebnega dneva, ko smo prvič prestopili šolski prag? Vonj novih zvezkov, barvni ovitki, ki so šelesteli ob vsakem premiku, in ponosno razkazovanje nove šolske torbe – trenutki, ki jih čas ne izbriše. Tanja Žagar, priljubljena pevka z nalezljivim nasmehom, je s svojo objavo na družbenih omrežjih spomnila prav na te drobne, a pomembne čarobnosti otroštva.

View this post on Instagram

A post shared by Tanja Žagar (@tanjazagar)

“Če bi me takrat poznali, bi me klicali Rozika”

Svojo objavo je pospremila s prisrčnim priznanjem: “Na današnji dan pred 35 leti pa bi mi lahko bilo ime Rozika!” Zakaj? Ker je kot deklica oboževala roza barvo – prav vse je bilo v roza odtenkih: šolska torba, mini krilo in celo šolske potrebščine. Fotografija prikazuje deklico s široko odprtimi očmi, ki z radovednostjo zre v svet. Čeprav se zdi prizor povsem običajen, marsikdo v njem prepozna univerzalno otroško veselje – tisto nepopisno vznemirjenje ob prvem šolskem dnevu.

Nostalgija z močnim sporočilom za starše in učitelje

Tanja ni zgolj nostalgično obujala svojih otroških dni, temveč je ob tej priložnosti poslala pomembno sporočilo: “Pustimo otrokom, da so učenci, starši bodimo starši, učiteljem pa dovolimo, da so učitelji v pravem pomenu te besede.”

Njene besede niso zgolj preprosto voščilo ob začetku šolskega leta – so odsev širšega družbenega razmisleka. Opozorila je na izgubo avtoritete učiteljev in na pritisk, ki ga na izobraževalni sistem vse pogosteje izvajajo starši. Tanjin poziv k ponovnemu zaupanju učiteljem je požel bučne aplavze njenih sledilcev, ki so ji v komentarjih izražali podporo: “Tako lepo povedano! Otroci potrebujejo jasne meje in spoštovanje do učiteljev!”

Prvi šolski dan: nekoč in danes

Medtem ko se je generacija, ki je hodila v šolo v 80. in 90. letih, veselila drobnih radosti – od novega peresnika do prvega zvonjenja, je današnji prvi šolski dan precej drugačen. Pametne ure in telefoni so zamenjali navdušenje nad pisanimi zvezki, a občutek rahlega vznemirjenja je ostal. Prav ta občutek je želela Tanja deliti s svojimi oboževalci – in uspelo ji je.

Tanjina lastna izkušnja materinstva je nedvomno poglobila njen odnos do šole. Njen sin Karlo je že šolar in je začel spoznavati čar šolskega vsakdana, mlajša Marina pa bo to izkušnjo šele doživela. Tanja kot mama danes doživlja šolski prag z druge perspektive – in ve, kako pomembno je zaupati učiteljem ter otrokom pustiti, da se učijo tudi iz svojih napak.

Preprosta objava, močan odziv

Zakaj je fotografija male Tanje Žagar pritegnila toliko pozornosti? Morda zato, ker nam je spomnila na brezskrbne čase, ko so bile naše največje skrbi izbira barvice in pisanje prvih črk. V njenem zapisu se skriva univerzalna resnica: čas teče, a spomini ostajajo. Fotografija deklice z roza torbo ni le prikupen utrinek – je opomnik, da smo nekoč vsi bili otroci z velikimi sanjami in majhnimi koraki.

Tanja Žagar – glas generacije z dušo otroka

Tanja se je skozi leta dokazala kot pevka, ki zna s svojo energijo napolniti vsak prostor. A še pomembnejše je to, da ohranja pristnost in čustveno povezanost z občinstvom. Ko deli takšne spomine, nas spomni, da je kljub zvezdniškemu blišču še vedno tista preprosta deklica, ki je nekoč ponosno vstopila v razred s šolsko torbo v roki in nasmehom na obrazu.

Napisal: E. K.

Vir: Instagram

Ste že kdaj razmišljali o tem, kako se je svet spremenil v zadnjih desetletjih? Včasih so bile določene stvari tako običajne, da o njih nismo razmišljali – trajnost gospodinjskih aparatov, doma pridelana hrana, nepremičnine, dostopne vsakomur. Danes? Mnoge od teh dobrin so postale privilegij, dostopen le redkim. Pa se vprašajmo, kaj se je spremenilo in zakaj.

1. Aparati nekoč in danes: Zakaj pralni stroj ne zdrži več desetletja?

Pred tridesetimi ali štiridesetimi leti so gospodinjski aparati preprosto bili “narejeni za življenje”. Pralni stroji, hladilniki, štedilniki – vse je bilo zasnovano tako, da je služilo več generacijam. Naši stari starši so pralni stroj kupili enkrat, morda dvakrat v življenju. Danes? Če zdržijo pet let, že velja za uspeh. Razlog? Načrtovano zastaranje – izdelki so zavestno narejeni tako, da se pokvarijo kmalu po izteku garancijske dobe. Popravila so draga, rezervni deli nedosegljivi, zato se večina ljudi odloči za nakup novega izdelka. Ironično, kakovost, ki je bila nekoč standard, je danes rezervirana le za tiste, ki so pripravljeni plačati precej več.

2. Kakovost hrane: Ekološka pridelava – za koga?

Pred desetletji je večina družin imela svoj vrt, kokoši, morda celo kravo. Mleko je bilo sveže, sadje sezonsko, zelenjava brez pesticidov. Danes pa ekološka živila nosijo visoko ceno. Zanimivo je, da se je nekdaj naravno pridelana hrana razumela kot običajna, medtem ko so predelani izdelki veljali za luksuz. Zdaj je situacija obrnjena: biološko pridelana hrana, ki bi morala biti dostopna vsem, se prodaja po cenah, ki jih marsikdo ne more doseči.

3. Sanje o lastni nepremičnini: Nekoč standard, danes utopija?

Generacije naših starih staršev so gradile hiše na obrobju mest ali kupovale stanovanja v središču po dostopnih cenah. Lastništvo nepremičnine je bilo pravilo, ne izjema. Danes pa se mladi soočajo z nepredstavljivo visokimi cenami stanovanj, še posebej v urbanih središčih. Kredit, ki ga mnogi odplačujejo več desetletij, je postal edina možnost za pridobitev lastnega doma. Povprečna cena kvadratnega metra v Sloveniji je že krepko presegla zmožnosti povprečnega delavca. Rezultat? Več ljudi ostaja v najemu, sanje o lastništvu pa se vse bolj oddaljujejo.

4. Otroške igrače: Trajnost je izginila

Ste opazili, da se otroške igrače danes pokvarijo že po nekaj mesecih? Nekoč so otroci uživali v lesenih igračah, ki so jih prenašali s starejših na mlajše brate in sestre. Te igrače niso bile le trpežne, ampak so bile tudi varne, brez strupenih barvil in škodljivih kemikalij. Današnje igrače so v veliki meri plastične, hitro izgubijo obliko ali funkcijo. Če želite kvalitetno igračo, ki spominja na tiste iz preteklosti, boste zanjo plačali precej več.

5. Potovanja: Od preprostega oddiha do luksuza

Ali se spomnite časov, ko je bila vsaka družina vsaj enkrat letno na dopustu? Počitnice na morju so bile običajen del življenja. Danes pa družinski dopust pogosto zahteva mesece načrtovanja in varčevanja. Letalske vozovnice, nastanitev, obroki – vse to pomeni visoke stroške, ki si jih ne more privoščiti vsak. Potovanja, ki so bila nekoč dosegljiva večini, so zdaj pogosto privilegij manjšine.

6. Kaj smo še izgubili?

Se še spomnite časa, ko so bila zdravstva in izobraževanje dostopna vsakomur brez visokih stroškov? Ko so bili delovniki krajši, prosti čas pa nekaj, kar smo jemali za samoumevno? Danes je veliko teh pravic postalo vprašanje denarja. Več dela, manj časa zase in visoki stroški osnovnih storitev – to je realnost mnogih.

Kako smo prišli do tu?

Ena od ključnih sprememb je globalizacija, ki je spremenila način proizvodnje in distribucije. Masovna proizvodnja omogoča nižje stroške, vendar pogosto na račun kakovosti. Poleg tega so se standardi življenja povečali, kar pomeni, da želimo več – vendar za višjo ceno.

Kaj lahko storimo?

Čeprav spremembe v družbi niso preproste, lahko vsak posameznik prispeva k spremembam. Podpiranje lokalnih proizvajalcev, nakup trajnostnih izdelkov in premišljena poraba so le nekateri načini, kako lahko ponovno obudimo vrednote, ki so nekoč bile samoumevne.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Osemdeseta leta so bila čas, ko je kuhinja dišala po domačnosti, preprosti jedi pa so imele moč povezovati družine okoli skupne mize. Ni bilo gurmanskih presežkov, vendar je vsaka jed nosila zgodbo, tradicijo in tisto posebno toplino, ki je danes pogosto pogrešamo. Vrnimo se v čas, ko je bil obrok nekaj več kot le hrana – bil je trenutek, ki ga je delila družina. Tukaj je pet jedi, ki so nekoč kraljevale na mizi, danes pa so skoraj pozabljene.

1. Žolca: Ko je potrpežljivost postala okus

Žolca, kraljica prazničnih miz, je bila sinonim za vztrajnost in potrpežljivost. Cel dan se je v ekonom loncu kuhalo svinjske nogice, repi, krače in goveje kosti, dokler se ni iz sestavin izvabil ves naravni kolagen. Nastala je prozorna, želatinasta jed, ki se je nato strdila in krasila krožnike kot predjed na vsaki večji slavnostni priložnosti.

Za sodobnega kuharja se zdi priprava žolce morda dolgotrajna, celo odvečna. A nekoč je bil to proces, ki je vključeval ves dom – od babice, ki je začinila juho, do otrok, ki so nestrpno čakali na rezultat. Ali bi danes še imeli potrpljenje za tako pripravo?

2. Rumenjak s sladkorjem: Hitri priboljšek za otroke

Ko je otrok v osemdesetih zaželel nekaj sladkega, mama ni segla po čokoladicah ali prigrizkih iz trgovine – teh je bilo manj, poleg tega pa so bili dragi. Preprosto je vzela sveže jajce, izločila rumenjak, ga posula s sladkorjem in mešala, dokler ni “pobledel od napora.” Ta nenavadna, a priljubljena sladica je bila prava eksplozija okusa – rumenjakova bogatost se je prepletala s sladkostjo sladkorja.

Danes bi ta sladica verjetno dvignila kar nekaj obrvi – sveža jajca brez toplotne obdelave? Nekaj, kar bi današnji starši verjetno zavrnili zaradi strahu pred bakterijami. A tisti, ki so jo nekoč jedli, se spominjajo, kako zelo posebna je bila.

3. Kruh z mastjo: Ko je preprostost hranila telo in dušo

Če je bil rumenjak s sladkorjem sladki hitri priboljšek, je bil kruh z mastjo tista jed, ki je veljala za pravo tolažilno hrano. Rezina kruha, premazana z mastjo, je bila hrustljava, okusna in nasitna. Najbolj klasična različica je bila posuta z rdečo papriko, a tisti, ki so imeli raje sladko, so dodali sladkor.

Če bi danes komu ponudili kruh z mastjo, bi verjetno naleteli na neodobravanje – v dobi nizkokaloričnih diet in izogibanja maščobam se ta jed zdi skoraj bogokletna. Pa vendar, tisti, ki se je spominjajo, vedo, da je imela moč, da poteši lakoto po dolgem dnevu igre na prostem.

4. Zapečeni stročji fižol: En pekač, neskončen okus

Stročji fižol, krompir, korenje in čebula – osnovne sestavine, ki so bile vedno pri roki, so ustvarile to jed. Vse skupaj se je zmešalo v pekaču, dodala se je mast in ščepec začimb, nato pa je jed romala v pečico, kjer je dobila zlato rjavo skorjico. Bila je popoln primer, kako iz skromnih sestavin ustvariti obrok, ki nasiti celo družino.

Danes, ko so jedilniki polni eksotičnih sestavin, se ta preprosta jed morda zdi preveč “navadna”. A tisti, ki so jo jedli, vedo, da ni bila nič manj okusna. Bi jo danes poskusili znova, čeprav brez razkošnih dodatkov?

5. Porova juha: Krepčilna, a pogosto prezrta

Porova juha je bila tista jed, ki jo je marsikdo povezal z otroštvom – nekateri so jo ljubili, drugi so se je izogibali zaradi vlaknastih kosov pora, ki so plavali po krožniku. Kljub temu je bila to juha, ki je grela telo in dušo, še posebej v hladnih zimskih večerih.

Ko danes razmišljamo o porovi juhi, se sprašujemo: kdaj smo se od nje oddaljili? Morda bi ji z modernim pristopom – dodatek smetane, kanček limone – dali novo življenje, ki bi ponovno osvojilo naše krožnike.

Zakaj so te jedi danes skoraj pozabljene?

Spremembe življenjskega sloga, dostopnost industrijsko pripravljenih obrokov in preobrat v kulinaričnih trendih so pripeljale do tega, da so mnoge jedi, ki so nekoč kraljevale na naših mizah, postale zgodovina. Toda prav te jedi nas spominjajo na čase, ko je bila hrana več kot le vnos kalorij – bila je simbol domačnosti, ljubezni in truda.

Morda je zdaj pravi trenutek, da odpremo babičine kuharske knjige in ponovno obudimo te pozabljene jedi. Kaj pravite – bi danes poskusili pripraviti žolco, kruh z mastjo ali zapečeni stročji fižol?

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Če ste odraščali v devetdesetih, potem se zagotovo spomnite enega najbolj priljubljenih igrač tistega obdobja – Tamagotchija, majhnega digitalnega ljubljenčka, za katerega ste morali skrbeti, ga hraniti in čistiti. Ta mali plastični privlaček z ekranom in tremi gumbi je navdušil milijone otrok in postal pravi simbol tistega časa. Zdaj, po skoraj 30 letih, se je Tamagotchi vrnil in je ponovno izjemno priljubljen – tako med starimi oboževalci kot tudi med mlajšimi generacijami, ki odkrivajo njegovo čarobnost.

Vrnitev legendarnega ljubljenčka

Prvič se je Tamagotchi pojavil na trgu leta 1996, ko je ustvaril pravo revolucijo v svetu igrač. Otroci so se navdušeno naučili skrbeti za svoje digitalne ljubljenčke in spremljali, kako so ti rasli in se razvijali. A kljub začetni izjemni priljubljenosti je sčasoma zanimanje za Tamagotchi začelo upadati, predvsem zaradi hitrega napredka tehnologije in novih interaktivnih igrač.

Toda kot je poročal BBC, je Tamagotchi v letih 2022 in 2023 ponovno doživel velik porast prodaje. Njegova priljubljenost ni le narasla, temveč se je podvojila, ko se je v letu 2019 vrnil na police trgovin. Izdelovalci so pričakovali, da bodo novi modeli predvsem zanimivi za milenijce in starejše pripadnike generacije Z, ki bi jih lahko pritegnila nostalgija po otroštvu. Vendar je nova različica Tamagotchija osvojila tudi mlajše generacije, ki niso bile del originalne norije v devetdesetih.

@lambys_nursery My tama collection #tamagotchi #tmgc #virtualpet #toycollector #collection #90stoys #kawaii #90skids #toy #たまごっち #foryoupage #fyp #toycollection #cute ♬ Tamagotchi – Remix – Kenia OS

Kaj je novega pri Tamagotchiju?

Čeprav je novi Tamagotchi še vedno zelo podoben svojemu predhodniku iz devetdesetih, so mu proizvajalci dodali nekaj modernih funkcij. Med najbolj opaznimi novostmi je možnost, da se uporabniki povežejo med seboj preko Wi-Fi-ja in si izmenjujejo različne predmete. Priya Jadeja, vodja blagovne znamke Tamagotchi, je za BBC povedala: “Zdaj se lahko povežete s prijatelji preko Wi-Fi-ja in prenesete različne predmete.” Te nove funkcije omogočajo sodobnejšo in bolj interaktivno izkušnjo, vendar še vedno ohranjajo tisti starodavni občutek, ki ga ljubitelji Tamagotchija obožujejo.

Nostalgija, ki osvaja tudi mlajše generacije

Za mnoge oboževalce Tamagotchija je vrnitev te kultne igrače priložnost, da se spomnijo na preprostejše čase, ko so otroci še preživljali ure brez pametnih telefonov in tablic. Emma, youtuberka, ki pod imenom Emmalution zbira in recenzira različne Tamagotchije, je za BBC pojasnila: “Glede na to, kakšen je svet danes in kakšen je bil v zadnjih letih, je lepo, da se lahko vsaj za trenutek ustaviš in posvetiš svojemu malemu ljubljenčku. Spomni te na bolj preproste in lepe čase.”

Nostalgija je eden ključnih dejavnikov, zakaj so se milenijci in starejši pripadniki generacije Z ponovno navdušili nad Tamagotchijem. Vendar tudi mlajše generacije niso ostale imune na njegov čar. Čeprav obstajajo številne sodobne alternative, kot je aplikacija Pou, ki prav tako temelji na skrbi za digitalnega ljubljenčka, Tamagotchi ponuja nekaj več – pristno izkušnjo in povezavo z minulimi desetletji.

Tamagotchi – več kot igrača

Tamagotchi ni samo igrača, temveč tudi simbol preteklosti in spomin na preprostejše čase, ko so bile stvari manj zapletene. S svojim vrnitvijo dokazuje, da lahko klasične igrače vedno znova navdušijo. Čeprav imajo današnji Tamagotchiji sodobne funkcije, ohranjajo svoj izvirni šarm in nostalgijo, zaradi katerih so tako priljubljeni.

“Nič ne more nadomestiti občutka, ko pogledaš v majhen zaslon in poskrbiš za svojega digitalnega ljubljenčka,” pravi Emma. Prav ta občutek povezanosti z majhnim bitjem, ki potrebuje skrb in pozornost, je tisti, ki uporabnike vedno znova pritegne k tej igrači.

Čeprav Tamagotchi nikoli ni zares izginil, je njegova vrnitev v zadnjih nekaj letih ponovno zanetila val navdušenja. Kombinacija nostalgije in novih funkcij je poskrbela, da so se nekdanji oboževalci vrnili, mlajše generacije pa so se šele začele zavedati, zakaj je Tamagotchi postal tako priljubljen. Ta majhna naprava je več kot le igrača – je spomin na preteklost, ki nas opominja, da so bili časi včasih precej preprostejši. Ali se tudi vi spomnite svojega prvega Tamagotchija?

Napisal: E. K.

Vir: www, TikTok