V torek, 12. marca 2024, je slovenski vplivnež Aleksander Repič na družbenih omrežjih objavil videoposnetek, ki mu ga je poslala ena izmed njegovih sledilk. Posnetek je v hipu postal viralen – prikazuje policijski postopek v ljubljanskem Bežigradu, kjer so trije kriminalisti v civilu obravnavali mlajšega moškega zaradi suma posedovanja prepovedanih drog. Toda pozor: tisto, kar je dvignilo največ prahu, ni zgolj razlog postopka, ampak način, kako so ga izvedli policisti.

Policisti brutalni ali zgolj dosledni?

Na posnetku se jasno vidi – dva policista silovito zadržujeta moškega na tleh. Eden ga drži za vrat, drugi mu s povzdignjenim glasom ukazuje: „Miruj, Policija!“ Policijska poročila pravijo, da se je moški upiral. Toda, ali res? Na videoposnetku ni videti nikakršnega agresivnega gibanja – zgolj obvladana oseba, stisnjena ob asfalt, brez možnosti za pobeg.

Je bila uporaba sile upravičena ali pretirana? To vprašanje se je pojavilo v javni razpravi. Vplivnež Repič se je v svojem komentarju pošalil, da bi policija morala najti boljše razloge za takšno obravnavo. Po njegovem mnenju moški na tleh ni kazal nobenih znakov upiranja, a so ga vseeno obdelovali, kot da gre za nevarnega kriminalca.

Najbolj sporni trenutki – samopoškodovanje policista?

Tisto, kar je sprožilo še več pomislekov, pa je prizor po koncu postopka. Eden izmed policistov si začne podlaht drgniti ob zid, nato pa pogleda svojo roko – na njej je krvava odrgnina. Nenavadno? Seveda.

Repič je ob tem dodal še eno šokantno misel: Ali je mogoče, da si je policist namenoma povzročil poškodbo – da bi si zagotovil bolniško ali pa da bi se na postaji hvalil, kako težak je bil postopek? Seveda, to je zgolj šala, a misel ostaja – če je vse potekalo korektno, zakaj takšno početje?

Repič razkril več – policist identificiran

V nadaljevanju dogajanja je Aleksander Repič na svojih storijih razkril identiteto enega izmed policistov. Objavil je njegove fotografije in podal podrobnosti o njegovi preteklosti – kako je prišel v policijo in kakšen je njegov ugled znotraj varnostnih služb. Razkrilo se je tudi, da ta policist redno obiskuje fitnes CleverFit v Bežigradu, vendar mu je bil po tem razkritju onemogočen vstop v objekt. Podrobnosti o razlogih za prepoved vstopa še niso znane, a dogodek odpira dodatna vprašanja o ravnanju tega policista in njegovem ugledu v javnosti.

Policija: “Preiskava že poteka”

Policijska uprava Ljubljana je v odzivu sporočila, da so začeli notranjo preiskavo postopka, da bi ugotovili, ali so policisti ravnali v skladu s predpisi. Po besedah Tomaža Tomaževiča, predstavnika za odnose z javnostmi, so policisti postopali proti osebi, ki je bila pod vplivom psihoaktivnih snovi, se upirala in poskusila pobegniti. Ali je to opravičilo za način, kako so ga obravnavali? To bo pokazala preiskava.

Javnost razdeljena

Po objavi videoposnetka so mnenja močno deljena. Nekateri stojijo na strani policije in pravijo, da je včasih uporaba sile potrebna, saj policisti nikoli ne vedo, ali je osumljenec nevaren. Drugi pa menijo, da bi morali biti organi pregona zgled in da si policija ne more privoščiti zlorabe moči – še posebej ne na očeh javnosti.

Dogodek znova odpira vprašanja o uporabi sile v policijskih postopkih in notranjem nadzoru nad ravnanjem policistov. Slovenska policija sicer zagotavlja, da imajo jasna pravila glede uporabe prisilnih sredstev – a primeri, kot je ta, javnost vseeno pustijo skeptično.

Kaj sledi?

Ker je posnetek sprožil močne odzive, se pričakuje, da bo preiskava podrobna in temeljita. Policija se zaveda, da mora biti transparentna, če želi obdržati zaupanje javnosti. Če se izkaže, da je bila sila uporabljena neupravičeno, bi to lahko pomenilo disciplinske ukrepe za vpletene policiste.

Ne glede na izid je primer opozorilo – v dobi pametnih telefonov in družbenih omrežij nič ne ostane skrito. Javnost vidi, presoja in zahteva odgovore.

J.P.
Vir: Instagram
Foto, video: Instagram (posnetek zaslona)

V nedeljo popoldne se je na bazenu v Slovenj Gradcu zgodila tragedija, ki je pretresla tako obiskovalce kot lokalno skupnost. 41-letni moški, izkušen potapljač, je med plavanjem pod vodo doživel resne zdravstvene težave. Njegov sin je opazil, da je nekaj narobe – in brez pomisleka skočil v vodo, da bi mu pomagal. A bilo je prepozno.

Hitra reakcija, a usoda neusmiljena

Pridružil se mu je tudi prijatelj, s katerim so prišli na bazen. Skupaj sta moškega potegnila do roba, kjer je reševalec takoj začel z oživljanjem. “Oživljali smo ga do prihoda nujne medicinske pomoči,” so sporočili s Policijske uprave Celje, ki je bila o dogodku obveščena okoli 18.30. V tistem trenutku so bile informacije optimistične – zdravniki so ga uspeli stabilizirati.

A danes dopoldne je prišla najhujša mogoča novica. Moški je v bolnišnici umrl. Odrejena je bila sanitarna obdukcija, ki bo osvetlila vzrok smrti. Policija bo zbrane informacije predala okrožnemu državnemu tožilstvu, o dogodku pa so obvestili tudi Center za socialno delo, saj je bil pri vsem skupaj prisoten mladoletni otrok.

Zakaj je župan odredil notranji nadzor?

Dogodek je sprožil resna vprašanja. Ali je bilo reševanje dovolj hitro? So bili varnostni protokoli ustrezno upoštevani?

Tilen Klugler, župan Mestne občine Slovenj Gradec, ni čakal na uradne zaključke – odredil je notranji nadzor ravnanja zaposlenih na bazenu. “Preveriti je treba, ali so vsi varnostni postopki potekali tako, kot bi morali,” je dejal.

Bazen – javno kopališče ali nevarno območje?

Nesreče na bazenih se dogajajo. Naj bo to otrok, ki se spotakne, odrasla oseba, ki doživi epileptični napad, ali profesionalni plavalec, ki ga izdajo pljuča. A kaj to pomeni za obiskovalce?

Bazeni naj bi bili med najbolje varovanimi javnimi prostori. Reševalci iz vode so usposobljeni, bazenska pravila jasna. Pa vendar – vsako leto slišimo za primere, ko gre nekaj hudo narobe. In v teh primerih vsaka sekunda pomeni razliko med ŽIVLJENJEM in SMRTJO.

Kaj bo pokazala preiskava?

Dokler preiskava ni zaključena, ostaja več vprašanj kot odgovorov. Je šlo za zdravstveno stanje moškega? Napako pri reševanju? Prepozen odziv?

Zagotovo pa lahko rečemo nekaj: ta nesreča je opozorilo. Opozorilo, da tudi najbolj rutinski trenutki – skok v vodo, plavanje pod gladino – lahko v delčku sekunde postanejo usodni.

Pripravil: N. Z.

Vir: PU Celje

V zaledju idiličnih kraških gričev se je odvijala drama, ki je pretresla lokalno poslovno skupnost. 44-letni moški in 56-letna ženska, zaposleni v uglednem podjetju z območja Krasa, sta si s premišljenim izkoriščanjem dolgotrajne odsotnosti lastnika prilastila neverjetnih 160.000 evrov. Ta primer, ki razkriva pomanjkanje nadzora v podjetju, zdaj služi kot opozorilo vsem, ki v poslu preveč zaupajo.

Kako sta izpeljala krajo?

Prvi igralec te neslavne zgodbe, 44-letnik, je bil zaposlen v podjetju, ki mu je očitno zaupalo več, kot bi smelo. Zlorabil je plačilno kartico podjetja za osebne stroške in celo uporabljal sredstva za plačevanje storitev ter izdelkov, ki niso imeli nikakršne povezave s poslovanjem. Njegovo “ustvarjalnost” je dopolnjevalo ponarejanje ali celo uničevanje poslovnih listin, kar mu je omogočilo, da je sledi svojih dejanj zakril pred očmi tistih, ki bi lahko podvomili o njegovem ravnanju.

Ženska, stara 56 let, prav tako ni bila zgolj spremljevalna figura. Protipravno si je prilastila okoli 20.000 evrov – morda manj kot njen moški sodelavec, a način njenega delovanja kaže na podobno brezobzirnost. Tudi ona je poneverjala poslovne listine in jih prirejala, da bi zakrila svoje sledi.

Ko odsotnost lastnika postane priložnost

Dolgotrajna odsotnost direktorja in lastnika podjetja, ki je bila očitno več kot samo priložnost, je osumljencema omogočila, da sta svoje nezakonite dejavnosti izvajala z minimalnim tveganjem. Brez aktivnega nadzora nad financami podjetja in brez ustreznih notranjih kontrolnih mehanizmov sta imela proste roke za ustvarjanje mreže laži in poneverb.

Kaj lahko podjetja potegnejo iz tega primera? To ni samo zgodba o dveh posameznikih, ki sta podjetje spravila na kolena, temveč je opozorilo vsem podjetnikom: zaupanje brez nadzora je nevarna igra, še posebej v finančnih zadevah.

Pravica: Kaj čaka osumljenca?

Čeprav sta osumljenca morda mislila, da sta se izmazala, je preiskava koprskih kriminalistov razkrila njuno mrežo poneverb in zlorab. Zoper oba sta bila vložena kazenska ovadba, pri čemer jima grozijo stroge kazni.

• Poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja: kazen zapora do treh let, v hujših primerih celo do osmih let.
• Ponarejanje ali uničenje poslovnih listin: do dve leti zapora.
• Posebni primeri ponarejanja listin: prav tako do dve leti zapora.

Kljub temu, da so zakonske kazni stroge, ostaja vprašanje, ali so te sankcije zadosten odvračilni ukrep, saj podobni primeri še vedno pretresajo poslovno okolje po vsej Sloveniji.

Kaj lahko podjetja storijo, da se zaščitijo?

Primer z območja Krasa je klasična šola, kako pomemben je notranji nadzor v podjetjih. Vsaka organizacija, ne glede na velikost, bi morala redno izvajati revizije finančnih dokumentov in imeti jasne protokole za ravnanje s sredstvi.

• Transparentnost: Redni pregledi finančnih transakcij lahko že v začetni fazi razkrijejo nepravilnosti.
• Razpršitev odgovornosti: Brez monopolne moči posameznika v finančnih zadevah se zmanjša možnost zlorabe.
• Izobraževanje: Zaposleni morajo razumeti etične in pravne posledice svojih dejanj.

Posledice za lokalno skupnost

Kras, znan po svoji gostoljubnosti in povezani skupnosti, je bil vedno sinonim za zaupanje. Ta primer pa je prebudil tudi temnejšo plat lokalnega gospodarstva – ali preveliko zaupanje podjetnikov odpira vrata za tovrstne zlorabe? Podjetja na tem območju bodo gotovo posodobila svoje procese in povečala nadzor, saj si nihče ne želi biti naslednja tarča.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik