Predsednik stranke Socialni demokrati Matjaž Han je s podpredsednikoma Andrejo Katič in Luko Gorškom ter generalno sekretarko Živo Živković na novinarski konferenci predstavil načrte stranke za leto 2025, s poudarkom na finančni sanaciji stranke ter viziji za naprej.

LJUBLJANA – Na novinarski konferenci – novi začetki, se je predsednik strank SD Matjaž Han uvodoma zahvalil novinarjem in novinarkam za udeležbo: “Veliko mi pomeni, da pridete tudi takrat, ko ni samo afera, in ko imamo kaj za povedati. Najprej vsem voščim mirno in zadovoljno leto 2025. Verjamem, da bomo letos zelo dobro sodelovali. “

Poplačali dolgove

Za prvih osem mesecev predsedovanja stranki je Han, kot je poudaril, kot prioriteto zastavil finančno stabilizacijo stranke. Pojasnil je, da so Socialni demokrati hišo na Levstikovi prodali za 1,6 milijona evrov ter poplačali večino svojih dolgov, s tem pa, kot je bil jasen Han, stabilizirali delovanje stranke. “V življenju se moraš sprijazniti z golimi dejstvi, se posuti s pepelom in stopiti na realna tla. To smo naredili. Zmanjšali smo stroške delovanja stranke in zdaj lahko upravljamo znotraj realnih finančnih okvirov,” je dejal Han in dodal, da imajo v stranki trenutno štiri zaposlene, ki skrbijo za tekoče delovanje. Za pomemben dosežek stranke v preteklem letu je izpostavil tudi dober rezultat na evropskih volitvah. Izpostavil je, da je stranka z omejenimi sredstvi, dobila poslanca v Evropskem parlamentu. Predsednik Socialnih demokratov je ob tem izrazil še pričakovanje, da se stranka pomladi:  “Pozivam vse, ki jih zanima pravičnejša in mirna prihodnost, da se nam pridružijo. Skupaj lahko naredimo več dobrega za Slovenijo.”

Po oceni Hana je razvoj Slovenija ena prednostnih nalog, ki jo mora zasledovati politika. “Samo z razvojem lahko ohranimo socialno državo in zagotovimo dostojno življenje vsem generacijam, še posebej mladim, ki jim dolgujemo stanovanja. “

Ob tem je izpostavil nujnost poenostavitve gradbenih postopkov ter sprememb zakona o gostinstvu, da bi omogočili cenejšo gradnjo stanovanj. Han je opozoril tudi na nevarnosti ideološke razklanosti v Sloveniji. Ta po njegovem mnenju zavira razvoj. “Naloga politike je, da kljub različnim pogledom ustvari prostor za dialog in sodelovanje. To ne pomeni velike koalicije, temveč pripravljenost za skupne projekte v dobro ljudi,” je bil jasen.

Zaradi zaskrbljujočega mednarodnega dogajanja, predvsem konflikta v Gazi, je po besedah predsednika SD skupne napore treba usmeriti v iskanje miru. “V Gazi se dogaja genocid. Mene ne zanimajo pravne formulacije. Moj poziv gre vsem, ki želijo mir, da stopimo skupaj. Mir je vrednota, ki je ne znamo ceniti dovolj,” je poudaril.

Glede domače politične situacije je povedal, da pričakuje, da bo trenutna vlada zaključila svoj mandat, ob tem pa je opozoril na zahtevne naloge, ki so pred njo. “Sprejemali bomo pomembne odločitve in se soočali z različnimi pogledi znotraj koalicije, kar je sestavni del njenega delovanja,” je dodal. Dotaknil se je tudi zatečenega stanja v zdravstvu. Dejal je, da Socialni demokrati pred prejšnjimi volitvami ob danih obljubah niso imeli pravih rešitev, dialog z zaposlenimi v zdravstvu pa je po njegovem prepričanju ključ do izboljšanja sistema, ki “mora postati učinkovit in prijazen do pacientov.”Ob prihajajoči interpelaciji ministra za notranje zadeve Poklukarja je Han poudaril, da Socialni demokrati, kot so v preteklih izjavah že povedali, pričakujejo ponovitev razpisa za generalnega direktorja policije. Po besedah predsednika SD je to “minimalen standard,   ki si ga ne mi, temveč zasluži policija.” Glede glasovanja poslanske skupine SD je dejal, da je aktualno stališče, da se glasovanja vzdrži, minister Poklukar pa naj bi, kot je dodal, v poslansko skupino prišel jutri.

V zaključku novinarske konference je predsednik Socialnih demokratov Matjaž Han še izpostavil, da je stranka Socialni demokrati stranka dela, brez te pa po njegovih besedah ne imeli socialne države kot jo imamo. Vnovič je izpostavil nujnost razvoja Slovenije. Kot je povedal, lahko le z razvojem “vlagamo v izobraževanje, kulturo, v vse, kar si želimo.”

Kaj je kamen spotike v slovenski policiji?

Imenovanje Senada Jušića za generalnega direktorja slovenske policije je sprožilo številne razprave in pravne izzive. Septembra 2023 je vlada potrdila Jušića na tem položaju, potem ko je funkcijo vršilca dolžnosti opravljal od februarja istega leta.

Nekdanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije, Boštjan Lindav, je izpodbijal postopek imenovanja in vložil tožbo na upravno sodišče. Oktobra 2024 je sodišče razsodilo, da je bil sklep posebne natečajne komisije, ki je potrdila, da Jušić izpolnjuje pogoje za položaj generalnega direktorja policije, nezakonit zaradi pomanjkljive obrazložitve. Kljub tej ugotovitvi sodišče sklepa ni razveljavilo ali zadeve vrnilo v ponovno odločanje, kar pomeni, da Jušić ostaja na položaju.

Uradniški svet je v odzivu poudaril, da sodišče ni razveljavilo sklepa komisije, temveč je zgolj ugotovilo njegovo nezakonitost zaradi pomanjkljive obrazložitve. Minister za notranje zadeve, Boštjan Poklukar, je izjavil, da je imenovanje Jušića zakonito in da sodišče ni presojalo, ali Jušić izpolnjuje pogoje glede delovnih izkušenj. Kljub pravnim zapletom in razpravam v javnosti Senad Jušić ostaja na položaju generalnega direktorja policije. Neizbrani kandidat Boštjan Lindav ima možnost uveljavljati odškodninske zahtevke zaradi ugotovljene nezakonitosti v postopku.

Pripravil: Nadlani.si, SD
Foto: SD

Posavski župani se vsak začetek leta srečajo z novinarji. Danes, 9. januarja 2025 je potekalo že dvajseto takšno srečanje. Po mnenju županov je sodelovanje v Posavju med njimi dobro, vlada pa večino sredstev centralizira na Ljubljano.

Srečanje z novinarji, fotografi, snemalci in ostalimi medijskimi predstavniki, ki poročajo o dogajanju iz Posavja, je letos potekalo v Sevnici. Vse zbrane je pozdravil župan, Srečko Ocvirk kot gostitelj dogodka.

Na dogodku so sodelovali: župan Mestne občine Krško, Janez Kerin, župan Občine Sevnica, Srečko Ocvirk, župan Občine Bistrica ob Sotli, Franjo Debelak, župan Občine Kostanjevica na Krki, Robert Zagorc, ter župan Občine Radeče, Tomaž Režun.

Župani so mnenja, da je Posavje primer dobre prakse, da se lepo razvija. Povzeli so dogajanje v letu 2024 in napovedali akcijske točke za leto 2025.

S.B.

LJUBLJANA – Mladi zdravniki Slovenije so na novinarski konferenci, ki je potekala septembra 2024, ostro kritizirali vlado Roberta Goloba zaradi neuspehov na področju zdravstva. Izpostavili so deset ključnih težav, ki jih zdravstveni delavci doživljajo vsak dan, ter opozorili na nujnost sistemskih sprememb.

V članku bomo analizirali te točke in preverili, kako te težave vplivajo na zdravstveni sistem v Sloveniji.

• 1. Slabo izvedene reforme

Mladi zdravniki so izpostavili, da so zdravstvene reforme, ki jih je vlada obljubljala, bile površno pripravljene in slabo izvedene. Posledično reforme niso prinesle pričakovanih izboljšav, saj niso bile temeljito načrtovane in usklajene z dejanskimi potrebami zdravstvenega sistema.

“Zdravstvene reforme ne rešujejo ključnih problemov, temveč ustvarjajo nove,” je dejal predstavnik Mladih zdravnikov Slovenije.

• 2. Nerešene čakalne vrste

Ena izmed največjih kritik je usmerjena v podaljševanje čakalnih vrst, kjer bolniki čakajo predolgo na preglede in posege. Mladi zdravniki so na konferenci opozorili, da je stanje alarmantno. Vlada je sicer napovedala ukrepe za skrajšanje čakalnih dob, vendar so ti neuspešni.

“Bolniki pogosto čakajo več mesecev, kar je v mnogih primerih usodno,” je opozorila zdravnica Sara Novak, ki deluje na urgenci.

• 3. Pomanjkanje zdravstvenega kadra

Pomanjkanje zdravnikov in medicinskih sester je postalo ena največjih težav slovenskega zdravstva. Kljub obljubam vlade, da bodo izboljšali pogoje za delo v zdravstvu, mnogi kadri še vedno odhajajo v tujino zaradi neprimernih delovnih pogojev.

Po mnenju zdravnikov to predstavlja veliko nevarnost za stabilnost sistema, saj primanjkuje osebja za kakovostno oskrbo bolnikov. “Veliko mojih kolegov že razmišlja o selitvi v tujino,” je dejala zdravnica Marija Kovač.

• 4. Neustrezno financiranje javnega zdravstva

Mladi zdravniki so opozorili tudi na neustrezno financiranje javnega zdravstva, ki otežuje delovanje bolnišnic. Vlada sicer poudarja, da vlaga v zdravstvo, vendar se po mnenju zdravstvenih delavcev sredstva ne porazdelijo učinkovito.

“Bolnišnice delujejo na robu zmogljivosti, brez zadostnih virov,” je dejal zdravstveni analitik Matej Komar.

• 5. Zmanjšana dostopnost do zdravstvenih storitev

Mladi zdravniki opozarjajo, da se dostopnost zdravstvenih storitev zmanjšuje, zlasti v manjših krajih, kjer prebivalci težko dostopajo do osnovne zdravstvene oskrbe. Mnogi so prisiljeni potovati v večja mesta, kar dodatno obremenjuje že tako preobremenjen zdravstveni sistem.

• 6. Pomanjkanje vizije

Zdravniki poudarjajo, da vlada nima jasne vizije, kako dolgoročno izboljšati zdravstveni sistem. Odločitve so pogosto kratkovidne in ne prinašajo trajnih rešitev.

• 7. Slaba komunikacija z zdravstvenim osebjem

Komunikacija med vlado in zdravstvenimi delavci je na nizki ravni. Pomanjkanje dialoga med odločevalci in tistimi, ki so vsak dan v stiku z bolniki, vodi v nerazumevanje dejanskih težav na terenu. To je jasno izpostavil tudi predsednik sindikata Fides.

“Brez sodelovanja med vlado in zdravniki ni možnih rešitev, ki bi bile v korist bolnikom,” je opozoril predsednik sindikata.

• 8. Neuspešna digitalizacija zdravstva

Ena ključnih težav, ki jo je izpostavil predstavnik mladih zdravnikov, je neuspešna uvedba digitalnih rešitev v zdravstvu. Elektronski zdravstveni sistemi so pogosto nepravilno delujoči, kar otežuje delo zdravnikov in podaljšuje čakalne dobe.

“Digitalizacija zdravstva je ključna za prihodnost, vendar jo je treba izvesti pravilno,” je dejal strokovnjak za zdravstvene tehnologije.

• 9. Neuspešna uvedba novih programov

Vladi prav tako očitajo neuspešno uvedbo novih zdravstvenih programov, ki so sicer obljubljali izboljšanje preventive in zdravljenja, vendar niso prinesli konkretnih rezultatov. Programi so bili slabo načrtovani in niso bili povezani z obstoječimi strukturami.

• 10. Nepremišljene reorganizacije bolnišnic

Nepremišljene reorganizacije bolnišnic in zdravstvenih zavodov so povzročile dodatne težave pri upravljanju in delovanju sistema. “Te reorganizacije so bile izvedene brez posvetovanj z medicinskim osebjem,” je opozoril zdravnik Peter Dolenc.

Mladi zdravniki so jasno izrazili nezadovoljstvo s trenutnim stanjem v slovenskem zdravstvu in pozvali vlado k hitremu ukrepanju. Poudarili so, da je zdravstveni sistem v kritičnem stanju in potrebuje temeljite reforme, ki bodo rešile trenutne težave in zagotovile boljšo prihodnost za vse bolnike.

Napisal: N. Z.

Vir: Youtube