Čuki, slovenska glasbena skupina, ki jo poznamo po neštetih uspešnicah, so znova dokazali, da se z glasbo ne le dotaknejo src, temveč tudi poskrbijo za razmislek in nostalgijo. Njihova nova pesem “Novoletna zaobljuba”, ki je izšla konec novembra, je že vzbudila izjemen odziv med poslušalci. Kaj pa je tisto, kar jo naredi tako posebno? Zgodba, izvedba ali morda čar prazničnega časa, ki ga s pesmijo prinašajo?

Pesem, ki govori o obljubah, ljubezni in času, ki prehitro mine

“Novoletna zaobljuba” je pesem, ki jo lahko razumemo na več nivojih. Na prvi pogled je to preprosta zgodba o zaljubljenem paru, ki si obljubi večno zvestobo. A če jo poslušamo z nekoliko bolj kritičnim ušesom, razkriva univerzalno resnico: novoletne zaobljube so tako čudovite kot tudi krhke – pogosto se razblinijo hitreje, kot si upamo priznati.

V ospredju je nostalgičen spomin na tisti trenutek, ko so si obljubili: “Letos bo drugače.” Toda – kot snežinka na dlani, kot so zapisali Čuki, se tudi te zaobljube lahko stopijo, še preden se zavedamo, da jih nismo držali.

Ali ni to zgodba vseh nas? Kolikokrat smo si ob zvokih prazničnih melodij in ob pogledu na bleščeče lučke zadali, da bomo boljši, bolj predani, morda bolj potrpežljivi? Pesem subtilno opomni, da smo ljudje nepopolni, a v tem tudi leži lepota naše ranljivosti.

Čuki in njihova sposobnost pripovedovanja zgodb

Ni prvič, da so Čuki s pesmijo razgalili čustva in utrip vsakdana. Že pesmi, kot sta “Ribničan” ali “Krokodilčki”, so se dotaknile ljudi na prav poseben način – a tokrat se zdijo še bolj poglobljeni, skoraj filozofski. “Novoletna zaobljuba” ni le pesem, ki bi jo poslušali ob kozarcu kuhanega vina, temveč je tudi povabilo k razmisleku. Kaj je tisto, kar si obljubljamo – in zakaj pogosto ne zdržimo svojih zaobljub?

Videospot, ki pove več kot tisoč besed

Čar pesmi je še dodatno obogatil videospot, posnet v zasneženem okolju Krvavca in v prijetnem ambientu restavracije DiVino v Kristalni palači. Videospot ni le spremljava glasbi, temveč skoraj filmska pripoved, ki pokaže, kako so praznični trenutki lahko čarobni – a hkrati minljivi. Poseben čar je dodal tudi mladi avstralski ovčar Tor, ki s svojo prisotnostjo vnese iskrivost in toplino.

Petra in Eva Potrebuješ, hčerki Jožeta Potrebuješa, sta s spremljevalnimi vokali poskrbeli, da pesem zazveni še bolj osebno in domače. Nič čudnega, da poslušalci ob gledanju videospota začutijo tisti poseben občutek, ki ga prinesejo prazniki – mešanico veselja, melanholije in upanja.

Kako se “Novoletna zaobljuba” umešča med ostale praznične uspešnice?

Čuki so skozi leta izdali kar nekaj pesmi, ki so postale del prazničnega repertoarja – kdo se ne spomni “Daj mi poljub”? A “Novoletna zaobljuba” je nekaj drugačnega. Čeprav ohranja tisti lahkotni praznični ton, se hkrati poglobi v teme, ki so univerzalne in brezčasne. Prav to ji daje poseben čar – ne gre le za pesem, ki jo poslušaš, ampak za zgodbo, ki jo občutiš.

Napisal: E. K.

Vir: YouTube

LJUBLJANA – Prižig prazničnih luči v Ljubljani, ki bo letos 29. novembra 2024 ob 17.00, napoveduje prihod prazničnega vzdušja, ki ga s svojimi unikatnimi svetlobnimi instalacijami spremljajo številni obiskovalci iz Slovenije in tujine. A praznična okrasitev ni le estetska popestritev mestnega središča – za seboj pušča tudi račun, ki ga bodo občani, čeprav posredno, občutili. Koliko torej stane praznično vzdušje?

Stroški praznične okrasitve v Ljubljani

V Ljubljani je vsako leto že tradicija, da mestne oblasti namenijo več kot 200.000 evrov za postavitev in vzdrževanje prazničnih luči ter božičnih dreves. To vključuje stroške načrtovanja, postavljanja in demontaže okrasitve, vzdrževanja med sezono ter seveda stroške same elektrike. Mestna občina Ljubljana ocenjuje, da stroški vsako leto ostajajo v okviru te številke, in čeprav se znesek morda ne zdi izjemno visok, ta sredstva v proračunu pogosto sprožijo vprašanja. Po podatkih, ki jih navaja cosmopolitan.metropolitan.si, ljubljanska mestna občina za praznično okrasitev porabi okoli 220.000 evrov, če pa temu dodamo še stroške dodatnih dogodkov in ognjemetov, se številka zviša.

Letos bo praznično okrašena tudi osrednja smreka na Prešernovem trgu, ki je visoka približno 20 metrov in okrašena z okoli desetimi kilometri luči. Poleg tega bodo mestne oblasti postavile še devet drugih smrek po različnih delih mesta, kar seveda še dodatno poveča strošek, saj poleg postavitve dreves vključuje tudi najem, vzdrževanje in demontažo svetlobnih okraskov ter smrek po koncu prazničnega obdobja.

V Velenju so danes začeli s postavitvijo smrečice:

V Kamniku pa smrečica že stoji:

Kritični pogled na stroške okrasitve

Čeprav mestne oblasti vsako leto zagotavljajo, da je praznična okrasitev pomembna za vzdušje in povečuje turistični obisk, mnogi kritiki menijo, da bi lahko bila ta sredstva porabljena bolj koristno. Pojavljajo se pozivi, da naj okrasitev financirajo zasebni sponzorji ali podjetja, ki bi z oglaševanjem pridobila del sredstev. Tako bi se lahko občinski proračun razbremenil, predvsem pa bi lahko finančna sredstva preusmerili na področja, kot so socialna varnost ali pomoč za ogrožene skupine. Vendar se mestne oblasti argumentom upirajo, saj menijo, da je praznična okrasitev simbol skupnosti in dodana vrednost za vse obiskovalce, tako domačine kot turiste.

Postavljanje prazničnih luči v drugih mestih

Poleg Ljubljane so praznična okrašena tudi druga slovenska mesta. V Mariboru bodo, denimo, luči prižgali 28. novembra ob 17.30 na Trgu Leona Štuklja, kjer bo potekal tudi božični sejem z lokalnimi dobrotami in rokodelskimi izdelki. Po podatkih, ki jih navaja citylife.si, so stroški okrasitve v Mariboru nekoliko nižji kot v Ljubljani, vendar še vedno dosegajo okoli 80.000 evrov, kar vključuje postavitev luči, smrek in vzdrževanje med sezono.

Celje, Kranj in Koper imajo nekoliko bolj skromne okrasitve, a še vedno želijo ohraniti praznični duh. V Celju se stroški gibljejo okoli 40.000 evrov, medtem ko Koper, ki ima bogato svetlobno okrasitev zaradi bližine morja, letno za okrasitev nameni okoli 70.000 evrov.

Takšno dogajanje napovedujejo v Celju:

Povzetek dogajanja za večja mesta:

• LJUBLJANA: 29. NOVEMBER 2024: Ljubljana bo letos praznično okrasitev zasvetila 29. novembra ob 17. uri na Prešernovem trgu. Ljubljanski župan bo simbolično prižgal več kot 800 svetlobnih umetnin, ki jih je zasnoval umetnik Zmago Modic. Dogodek bodo spremljali kulturni program in praznični sejmi na Bregu, Kongresnem trgu in Prešernovem trgu, kjer bodo obiskovalci uživali v domačih izdelkih in kulinaričnih dobrotah. Osrednja atrakcija bo božična smreka na Prešernovem trgu.
• MARIBOR: 28. NOVEMBER 2024: Maribor bo 28. novembra ob 17.30 na Trgu Leona Štuklja prižgal praznične luči. Ob tej priložnosti bodo obiskovalci lahko uživali na božičnem sejmu z lokalnimi dobrotami, rokodelskimi izdelki in panoramskim kolesom, ki ponuja pogled na osvetljeno mesto.
• KRANJ: 3. DECEMBER 2024: V Kranju se bo praznično vzdušje pričelo 3. decembra s prižigom lučk in dogodkom Prešerni december. Osrednja smreka na Glavnem trgu bo zasvetila skupaj z uličnimi okraski, božični sejem pa bo ponujal lokalne dobrote v srcu mestnega jedra.
• KOPER: 6. DECEMBER 2024: V Kopru bo 6. decembra ob slavnostnem prižigu luči zaživela Fantazima, ki bo ponujala koncerte, adventne sprehode in tradicionalno silvestrovanje na prostem. Najmlajši bodo uživali v Božičkovi deželi in otroškem silvestrovanju, obiskovalce pa bo pritegnilo drsališče ob morju in kulinarična zimska vasica.
• PORTOROŽ IN PIRAN: 6. DECEMBER 2024: V Portorožu in Piranu bodo lučke zasvetile 6. decembra v parku Hotela Kempinski Palace Portorož. Praznični vikend med 6. in 8. decembrom bo obogaten z glasbenimi dogodki in kulinarično ponudbo na edinstveni lokaciji.
• BLED: 1. DECEMBER 2024: Na Bledu bodo praznične lučke zasijale 1. decembra ob 17. uri, ko se bo jezerska promenada spremenila v pravljično zimsko pokrajino. Blejsko jezero bo okrašeno, dogodek pa spremlja bogat sejem lokalnih umetniških izdelkov in kulinaričnih dobrot.
• VELENJE: 1. DECEMBER 2024: V Velenju bo Titov trg zasvetil 1. decembra s prižigom prazničnih lučk ob 17. uri. Dogodek bo ponujal kulturni program z glasbenimi nastopi, otroškimi delavnicami in prazničnim sejmom, ki bo poskrbel za praznično vzdušje.

Poraba elektrike in energetski izzivi

V času, ko se vse več govori o energetski krizi in draginji, se marsikdo sprašuje, ali je prižiganje tisočih luči smiselno. Mestne oblasti zagotavljajo, da večino luči poganjajo energijsko varčne LED žarnice, kar zmanjša stroške in okoljski vpliv, a energetska poraba kljub temu ni zanemarljiva. V Ljubljani so že pred leti nadomestili stare luči z LED-svetili, kar naj bi energetsko porabo zmanjšalo za približno 60 %, kot navaja delo.si. Kljub temu bo skupna poraba električne energije za praznično osvetlitev dosegla več tisoč kilovatnih ur, kar je cena, ki jo morajo občani na koncu tudi posredno plačati.

Praznično okrasje kot turistični magnet?

Čeprav mnogi kritizirajo visoke stroške praznične okrasitve, ima ta tudi svoje pozitivne učinke. Praznična okrasitev namreč v Slovenijo pritegne turiste, kar pozitivno vpliva na gospodarstvo, predvsem na sektor gostinstva in storitev. A tudi tu se odpira vprašanje – ali res potrebujemo toliko okrasitve za privabljanje turistov? Je morda smiselno vlagati v druge oblike promocije in turističnih produktov, ki bi bili prijaznejši do okolja in lokalnih prebivalcev?

Praznična okrasitev mest je več kot le dekoracija. Predstavlja simbol prazničnega časa, ko ljudje iščejo toplino in skupnost, a hkrati odpira tudi vprašanja o finančni smotrnosti in vplivu na okolje. Morda bi bila rešitev v bolj trajnostnih okrasitvah, sponzorstvih in zmanjšani porabi elektrike – a dokler bodo meščani in turisti navdušeni nad prazničnim sijajem, bodo mesta še naprej vlagala v ta segment.

Napisal: N. Z.

Vir: FB, www