Novoletno druženje na pravosodju množično bojkotirano – vse je šlo narobe …
LJUBLJANA – Na Ministrstvu za pravosodje se je odpoved prednovoletnega druženja sprevrgla v simbol globljih težav – nezadovoljstvo, frustracije in morda celo tihi upor. Dogodek, ki bi moral biti priložnost za kolektivno druženje in neformalno krepitev medosebnih odnosov, je bil zaradi “nezadostnega zanimanja” odpovedan, a zaposleni opozarjajo, da se za to razlago skriva veliko več. Menda gre za simbolni odraz nezaupanja do vodstva, ki ga po njihovem mnenju zaznamujejo šikaniranje, poniževanje in pomanjkanje dialoga.
Druženje, ki ga ni bilo – kje tiči resnična težava?
Prednovoletna srečanja so za marsikoga priložnost, da za trenutek odloži uradne maske in v kolektivu občuti nekaj sproščenosti – včasih ob kozarcu kuhanega vina, včasih ob pretenciozno aranžiranih kanapejih. A tokrat na Ministrstvu za pravosodje ni bilo ne vina, ne kanapejev, temveč je ostal zgolj grenak priokus. Zaposleni so v javnem pismu ministrici Andreji Katič sporočili, da razlog za odpoved druženja ni pomanjkanje zanimanja, ampak pomanjkanje občutka pripadnosti, ki ga povzroča trenutni način vodenja. “Neprimerno in nedopustno vedenje, šikaniranje, poniževanje ter pogosti verbalni izpadi” – tako so med drugim opisali svoje doživljanje delovnega okolja.
Kaj bi torej moral pomeniti dogodek, ki ga ni bilo? Je odpoved srečanja zgolj administrativni detajl, ki bi ga lahko hitro pozabili, ali pa gre za del širšega problema, ki bi moral alarmirati tudi tiste, ki o dogajanju sicer ne razmišljajo? Čeprav ministrica trdi, da “ministrstvo intenzivno dela na pripravi zahtevnih zakonodajnih aktov, kar lahko obremeni medsebojne odnose,” zaposleni očitno menijo, da so razlogi veliko bolj osebni. Poroča Žurnal24.
Pravosodje kot ogledalo javnega sektorja?
Odpoved dogodka na pravosodju ponuja zanimivo izhodišče za analizo stanja v javnem sektorju na splošno. Slovenska javna uprava se že dolgo sooča z izzivi, kot so preobremenjenost, pomanjkanje kadrov, birokratska togost in občutek, da so zaposleni pogosto le “številke v tabeli”. Dogodki, kot je ta, so na prvi pogled majhni, a so simptom širših, globljih težav. Konec koncev, če zaposleni na enem najpomembnejših ministrstev v državi odkrito govorijo o šikaniranju in verbalnih izpadih, kaj to pove o delovnem okolju v javni upravi nasploh?
Podobni konflikti so se v preteklosti že pojavljali, vendar se redko končajo z jasnimi rešitvami. Nezadovoljstvo se pogosto kopiči, dokler ne doseže točke, ko zaposleni glasno izrazijo svoje stališče. In ko so napovedali možnost protesta pred stavbo ministrstva, je to več kot le simboličen korak. Gre za sporočilo, da tiho nezadovoljstvo ne bo več sprejemljivo.
Ministrica na preizkušnji: bo našla pravi odgovor?
Ministrica Andreja Katič je sicer poudarila, da so odnosi med strokovnimi sodelavci in pravosodnimi deležniki “zelo dobri”. A obtožbe zaposlenih, ki so naslovljene neposredno nanjo, mečejo senco na to izjavo.
Na drugi strani se seveda postavlja vprašanje, ali je kritika zaposlenih povsem objektivna ali gre za specifične notranje konflikte, ki jih ministrica morda ne obvlada, a jih tudi ni povzročila. Ne glede na to, kdo ima prav, je jasno, da bi bil transparenten in iskren dialog ključnega pomena za izboljšanje razmer.
Posledice za javnost in pravosodje
Vpliv takšnih konfliktov presega zgolj notranje delovanje ministrstva. Pravosodje je ena od temeljnih vej oblasti, od katere se pričakuje učinkovito in nepristransko delovanje. Če zaposleni v tej instituciji niso zadovoljni in če to nezadovoljstvo vpliva na njihovo delo, se vprašanje učinkovitosti pravosodja neposredno dotakne vseh državljanov.
Dogodek odpovedi druženja morda na prvi pogled deluje trivialno, a je v resnici simptom sistemskih problemov. Če se ti problemi ne naslovijo, bo zaupanje javnosti v delovanje pravosodja in širše javne uprave še naprej upadalo. In to je nekaj, kar si Slovenija ne more privoščiti – niti politično, niti družbeno.
Napisal: N. Z.
Vir: Žurnal24, Pomurske novice, www
Slo. železnice stotisoče € za novoletno zabavo, najeli to znano estradnico – vse iz našega ‘mošnjička’
LJUBLJANA – Prednovoletne zabave so prijetna tradicija. Nekaj hrane, par šal, priložnost za to, da šef pokaže človeško plat, in morda celo ples, če je volja. No, v Slovenskih železnicah so letos očitno mislili drugače – zakaj ne bi namesto skromnega druženja ustvarili dogodka, o katerem bo govorila cela država? In tako je nastop turbofolk kraljice Sandre Afrike postal vroča tema, ne zaradi njene glasbe, ampak zaradi neverjetnih 351.500 evrov, kolikor je stala celotna zabava.
Strošek, ki ga ni mogoče spregledati
Priznajmo si, prednovoletna srečanja so povsod – od manjših pisarniških pogostitev z domačim pecivom in kuhanim vinom do razkošnih sprejemov v največjih dvoranah. Ampak ko se v državnem podjetju – torej pri organizaciji, ki razpolaga z javnim denarjem – spregovori o takšnih vsotah, zadeva hitro postane javno dobro. Slovenske železnice so za ta dogodek najeli Gospodarsko razstavišče, poskrbeli za prevoze, varovanje, pogostitev in nenazadnje, Sandro Afriko – pravo magnetno ime, ki pri mnogih sproža vprašanja, če so bile prioritete postavljene na pravo mesto.
Zamisel je bila sicer jasna – »Dogodek je bil zahvala našim zaposlenim, ki so ključni del podjetja,« so zapisali pri Slovenskih železnicah. Lepo in prav. Ampak, ali so za to res potrebovali turbofolk zvezdnico, katere videz na odru je, milo rečeno, bolj vroč kot januar na Maldivih? In ali je res nujno, da zahvalno gesto za trdo delo spremlja tako visoka cena? 351.500 evrov je približno toliko, kot znaša letna plača sedmih povprečnih železničarjev. Če znesek razdelimo med vseh 4.000 prisotnih, pridemo do približno 88 evrov na osebo – kar je že dovolj za solidno večerjo v ljubljanski restavraciji.
Sandra Afrika: Razvedrilo, ki deli Slovenijo
In kdo je Sandra Afrika, ki je razvnela železničarsko publiko? Srbkinja, znana po hitih, ki so popularni na vsakem balkanskem veselju, in po provokativnem slogu, ki očitno ni bil težava za vodstvo železnic. “Še nikoli nismo imeli tako dobre zabave,” je komentiral eden od udeležencev. Pa vendar – je bilo nujno, da podjetje v 100-odstotni državni lasti najame ravno izvajalko, ki je znana po tem, da bolj kot mikrofon pritegne njena odrska podoba?
Če vprašamo vodilne v Pošti Slovenije, je odgovor jasen: ne, ni nujno. Tam novoletne zabave letos sploh ni bilo. “Zaradi razpršenosti zaposlenih in velikih stroškov nismo organizirali zaključnega dogodka,” so suhoparno pojasnili pri Pošti, poroča Info360.si.
V iskanju prioritet: Naložba v zaposlene ali napačna odločitev?
Tu se pojavi ključno vprašanje: kje je meja? Slovenske železnice so v letu 2023 ustvarile 695 milijonov evrov prihodkov, kar je vsekakor impresivno. Toda ali dobri poslovni rezultati res opravičujejo razsipništvo? Tudi v zasebnih podjetjih morajo direktorji paziti na stroške – zakaj bi bilo pri državnih podjetjih drugače?
Če bi ta sredstva vložili v infrastrukturo – morda obnovili nekaj postaj, dodali klopi za čakajoče ali vsaj modernizirali vozni park – bi to dejansko koristilo tako zaposlenim kot potnikom. Namesto tega smo dobili novoletni žur, ki bo nekaterim ostal v lepem spominu, drugim pa kot grenka opazka o tem, kako daleč smo od švicarskih železnic, o katerih pogosto sanjamo.
Primerjali smo: pot z vlakom od Novega mesta do Ljubljane je leta 1980 trajala 1 uro in 20 minut, danes pa …
Javno mnenje: Glas ljudstva ni bil enoten
Na družbenih omrežjih so se kresala mnenja. Nekateri so zagovarjali dogodek kot zasluženo nagrado, spet drugi so bili kritični. »Če se že zahvaljujejo zaposlenim, naj to storijo tako, da bo smiselno in dostojanstveno, ne pa s cirkusom,« je zapisal uporabnik Twitterja. Tudi ekonomisti niso ostali tiho. Dr. Marko Novak, znani kritik državnega trošenja, je poudaril: “Takšne odločitve niso vprašanje morale, ampak vodenja. Če se denar znajde v napačnih rokah, postanejo prioritete nejasne.” (Vir: Info360.si)
Zabava, ki je dražja od vtisov
Za konec: bilo je glasno, bilo je razkošno in zagotovo nepozabno. Zaposleni na Slovenskih železnicah so se zabavali, medtem ko javnost še vedno prebira o vrtoglavih stroških. In čeprav je Sandra Afrika na odru morda prepevala “Neko će mi noćas napraviti sina,” je bolj verjetno, da so ji naredili samo bogat zaslužek.
Vprašanje ostaja odprto: kdo bo prižgal rdečo luč za prihodnje zabave?
Vir: X, www
Napisal: N. Z.
